:* Radovedno sem gledal vse okolnosti. Katoliška občina je zelo številna in sestoji večinoma iz Indijancev in mešancev, ki so vsi v Kristusu rojeni otroci g. Barage. Vsak dan pobožno napolnijo cerkev in imajo jutranjo molitev in mašo in vsak dan tudi skupen pouk. Ob nedeljah pridiga g. Baraga po indijansko, angleško in francosko., ker je tukaj tudi nekaj kanadskih Francozov in Angležev (Ircev). /.../ Brez dvoma je on v indijanski deželi najbolj ubožen duhovnik in najboljši misijonar. Pa kakor je vaš brat odličen v dušnem pastirstvu, tako nevešč je v gospodarstvu. Njegova neizmerna dobrota ga bo vedno držala v apostolskem uboštvu. Lepo vsoto denarja, ki jo je lani prinesel iz Evrope, je že razdal in bo kmalu trpel pomanjkanje. Prezidava cerkve, ki bo v nekaj dneh končana, ga je stala ogromno denarja. (v pismu z dne 20. julija 1838 Baragovi sestri Amaliji o Baragu in njuni sestri Antoniji, ki je bila takrat pri Baragi v misijonu)<ref name="Jaklič Šolar">Franc Jaklič, Jakob Šolar, ''Friderik Baraga'', Mohorjeva družba, Celje 1968, strani 83–84.</ref>
:* G. Baraga se odlikuje pred vsemi drugimi misijonarji, o čemer tudi jaz lahko pričam z vso upravičenostjo. Ta božji mož ima globoko in obširno izobrazbo, apostolsko pobožnost združeno z nenasitljivo vnemo za spreobračanje duš in tako veliko modrost, da ga po pravici slavijo ne samo katoličani, ampak tudi protestanti in pogani. Božji blagoslov je vidno spremljal njegovo neutrudljivo delo v Krivem drevesu, pri Veliki reki, v St. Clairu in v La Pointu, da so njegovi spreobrnjenci najboljši kristjani v Ameriki. V razcvet kreposti in vere zasluži, da bo svetil tudi mnogim drugim. (v pismu na Dunaj z dne 21. julija 1838)<ref>Prav tam, stran 84.</ref>
