|
* Zagledala sem [[Angel varuh|angela varuha]], ki mi je naročil, naj mu sledim. Nenadoma sem se znašla na zamegljenem kraju, polnem ognja, v njem pa [je bila] množica trpečih duš. Te duše zelo goreče molijo, a zase zaman, samo mi jim moremo pomagati. Plameni, ki so jih žgali, se me niso dotaknili. Moj angel varuh me niti za trenutek ni zapustil. Te duše sem vprašala, v čem je njihovo največje trpljenje. Soglasno so mi odgovorile, da je njihovo največje trpljenje hrepenenje po Bogu. Videla sem božjo Mater, ki je obiskovala duše v [[Vice|vicah]]. Duše naslavljajo Marijo z »Morska zvezda«. Ona jim prinaša olajšanje. Želela sem se z njimi pogovoriti še več, a angel varuh mi je dal znamenje za odhod. Za vrati te ječe, polne trpljenja, [sem zaslišala notranji glas], ki je rekel: '''Moje [[usmiljenje]] tega noče, a [[pravičnost]] to zahteva.''' Od takrat sem s trpečimi dušami v vicah tesno povezana.<ref>Faustyna Kowalska, ''[http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf Dnevnik svete s. M. Favstine]'', Cistercijanska opatija, Stična 2001, odlomek 20.</ref>
* O sivo in enolično življenje, koliko zakladov je v tebi! Nobena ura ni podobna drugi. Enoličnost in sivina izginjata, če na vse gledam z očmi vere. Milost te ure se mi v naslednji ne ponovi. Dana mi bo v naslednji uri, a ne več ista. Čas mineva in se nikoli ne vrača. Kar vsebuje, se nikoli ne spremeni, zapečateno je vekomaj.<ref>Prav tam, odlomek 62.</ref>
* o [[spoved]]i:
* Tedaj sem zagledala Gospoda Jezusa, pribitega na [[križ]]. Ko je Jezus nekaj časa na njem visel, sem videla skupino ljudi, križanih prav tako kakor Jezus. Videla sem drugo in tudi tretjo skupino ljudi. Druga skupina ni bila pribita na križu, pač pa so ljudje močno držali križ v rokah. Tretja skupina ni bila niti križana niti [niso] ljudje držali križa v rokah, temveč so ga nezadovoljni vlekli za seboj. Jezus mi je rekel: '''Vidiš te ljudi, ki so v trpljenju in prenašanju prezira podobni meni? Ti mi bodo podobni tudi v moji slavi. Tisti pa, ki so mi manj podobni v trpljenju in prenašanju prezira, mi bodo manj podobni tudi v slavi.''' Večina križanih ljudi je bila duhovniškega stanu. Videla sem tudi meni znane križane osebe, kar me je zelo razveselilo. Jezus mi je rekel: '''Jutri med meditacijo boš premišljevala o tem, kar si danes videla.''' In Jezus je takoj izginil izpred mojih oči.<ref>Prav tam, odlomek 446.</ref>
:* Če bi imela duhovnega voditelja od začetka, ne bi zapravila toliko božjih milosti. Spovednik more človeku veliko pomagati, pa tudi veliko pokvariti. Kako zelo bi morali spovedniki v dušah svojih spovedancev paziti na delovanje božje ljubezni! Gre za veliko stvar. Po milostih duše se da spoznati njena tesna povezanost z Bogom.<ref>Prav tam, odlomek 35.</ref>
* V Jezusovem srcu sem spoznala, da so v samih [[Nebesa|nebesih]] še nebesa za izbrane, kamor nimajo vstopa vse, ampak le izbrane duše. Nepojmljiva sreča, v katero bo potopljena duša. Moj Bog, veš da tega nikakor ne morem opisati do najmanjše podrobnosti. Duše so prevzete z njegovim božanstvom, prehajajo od svetlobe do svetlobe; nespremenljiva svetloba, a nikoli enolična, vedno nova in nikoli niti malo spremenljiva. Presveta Trojica, daj se duši spoznati.<ref>Prav tam, odlomek 592.</ref>
:* '''Ko me duhovnik zastopa, ne deluje on, ampak jaz delujem po njem. Njegove želje so moje želje.''' Vidim, kako Jezus stoji ob strani svojih namestnikov. On sam posega v njihovo delovanje.<ref>Prav tam, odlomek 331.</ref>
* '''Malo je ljudi, ki s pristnimi čustvi premišljujejo moje trpljenje. Največ milosti podeljujem tistim, ki pobožno premišljujejo moje trpljenje.'''<ref>Prav tam, odlomek 737.</ref>
:* Danes med premišljevanjem sem prejela spoznanje; nikoli ne govoriti o svojih notranjih doživetjih, ničesar ne skrivati pred duhovnim voditeljem duše, posebej prositi Boga za razsvetljenje za svojega duhovnega voditelja. Spovednikovi besedi posvečam večjo pozornost kakor vsem prejetim notranjim razsvetljenjem.<ref>Prav tam, odlomek 680.</ref>
* Odrešenik sveta, združujem se s tvojim usmiljenjem. Moj Jezus, združujem vse svoje trpljenje s tvojim in ga polagam v zakladnico Cerkve v korist duš. (o [[Odpustek|odpustkih]])<ref>Prav tam, odlomek 740.</ref>
:* '''Če dvomiš o mojih besedah, veš, koga moraš vprašati. Razsvetljujem ga, da bi presojal mojo stvar, moje oko bedi nad njim. Moja hči, do njega bodi kakor otrok, polna preprostosti in zaupanja, njegovemu mnenju daj prednost pred vsemi mojimi željami, on te bo vodil po moji volji. Če ti ne bo dovolil izpolniti mojih zahtev, bodi mirna, ne bom te sodil zaradi tega, ta zadeva ostane med menoj in njim – ti moraš biti pokorna.'''<ref>Prav tam, odlomek 896.</ref>
* Danes me je angel vodil v brezna [[Pekel|pekla]]. To je kraj velike kazni. Njegovo področje je strašno veliko. Vrste muk, ki sem jih videla, so: prva muka, ki spada k peklu, je izguba Boga; druga – neprestani očitki vesti; tretja – ta usoda se ne bo nikoli spremenila; četrta muka – ogenj, ki bo prešinjal dušo, a je ne bo uničil; peta muka – stalna tema, strašno zadušljiv vonj; čeprav je tema, se satani med seboj vidijo in vidijo vse zlo drugih in svoje zlo; šesta muka – neprestana satanova družba; sedma muka – strašen obup, sovraštvo do Boga, zmerjanje, preklinjanje, bogokletje. To so muke, ki jih skupaj trpijo vsi pogubljeni, toda muk še ni konec. Obstajajo še posebne muke za duše, muke čutov: kakor je kakšna duša grešila, tako je mučena na strašen in nepopisen način. Tam so grozne podzemeljske jame in brezna mučenja, kjer se eno trpljenje razlikuje od drugega. Umrla bi ob pogledu na to strašno trpljenje, če me ne bi podpirala božja vsemogočnost. Grešnik naj ve, s katerim čutom greši, s tistim bo kaznovan vso večnost. O tem pišem po božjem naročilu, da bi se nobeden ne izgovarjal, da ni pekla, ali s tem, da tam nihče ni bil in ne ve, kako je tam. Jaz, sestra Favstina, sem po božjem naročilu bila v peklenskih breznih, zato da bi ljudem povedala in pričala, da pekel je. /.../ To, kar sem napisala, je medla senca stvari, ki sem jih videla. Eno sem opazila: da je tam največ duš, ki niso verjele, da pekel obstaja.<ref>Prav tam, odlomek 641.</ref>
:* '''Piši, pripoveduj o mojem usmiljenju. Povej ljudem, kje naj iščejo tolažbo, to je pri sodišču usmiljenja. Tam so največji čudeži, ki se neprestano ponavljajo. Za ta čudež se ni treba odpraviti na daljno [[romanje]], tudi ni treba prirejati kakih zunanjih obredov, ampak zadostuje z vero pristopiti k nogam mojega namestnika in mu izpovedati svojo bedo; in čudež božjega usmiljenja se pokaže v vsej svoji polnosti. Čeprav bi bila duša kakor razpadajoče truplo in čeprav bi po človeško ne bilo več možnosti za obuditev in bi bilo že vse izgubljeno – po božje ni tako. Čudež božjega usmiljenja to dušo popolnoma obudi. O ubogi, ki ne uporabljajo tega čudeža božjega usmiljenja; zaman boste klicali, ker bo prepozno.'''<ref>Prav tam, odlomek 1448.</ref>
* Moj Jezus, ti veš koliko truda je treba, da bi se odkrito in iskreno družili s tistimi, pred katerimi naša narava beži, ali s tistimi, ki so nam hote ali nehote prizadeli bolečino – po človeško je to nemogoče. V takšnih trenutkih si bolj kot kadar koli prizadevam odkriti v tisti osebi Gospoda Jezusa in zaradi Jezusa storim vse za tiste osebe. Pri takih dejanjih je ljubezen čista, takšna vaja v ljubezni daje duši stanovitnost in moč. Od človeških bitij nič ne pričakujem, zato ne doživljam nobenih prevar, vem, [da] je človeško bitje samo po sebi ubogo – in kaj naj bi od njega pričakovala? Bog mi je vse, vse želim ocenjevati glede na Boga.<ref>Prav tam, odlomek 766.</ref>
:* '''Do mojih namestnikov bodi kakor otrok, kajti izposojam si njihova usta, da bi tebi govorili, da ne bi imela nobenih dvomov.'''<ref>Prav tam, odlomek 1544.</ref>
* Ko sem se pogovarjala s skritim Bogom, mi je dal spoznati in razumeti, da mi ni treba veliko premišljevati in se bati [[Težava|težav]], ki me doletijo. '''Vedi to, da sem s teboj, jaz povzročam težave in jaz jih premagujem, nenaklonjena razpoloženja ljudi v tej zadevi lahko v trenutki spremenim v naklonjena.'''<ref>Prav tam, odlomek 788.</ref>
:* '''Hči, ko prihajaš k sveti spovedi, k izviru mojega usmiljenja, tedaj na tvojo dušo vedno priteče kri in voda, ki je privrela iz mojega Srca, in jo oplemeniti. Vsakokrat, ko prihajaš k sveti spovedi, se vsa potopi z velikim zaupanjem v moje usmiljenje, da bom lahko na tvojo dušo izlil obilje milosti. Ko prihajaš k spovedi, vedi, da jaz sam čakam nate v spovednici. Samo skrivam se za duhovnikom, vendar v duši sam delujem. Tu se beda duše srečuje z božjim usmiljenjem. Povej ljudem, da iz tega izvira usmiljenja lahko zajemajo milosti samo s posodo zaupanja. Če bo njihovo zaupanje veliko, moja radodarnost ne bo imela meja. Potoki moje milosti preplavljajo ponižne duše. Ošabni so vedno v uboštvu in bedi, ker se moja milost od njih obrača k ponižnim.'''<ref>Prav tam, odlomek 1602.</ref>
* V duhu sem videla [[Sveta Trojica|tri božje osebe]], toda njih bistvo je eno. On je sam, eden, edini, toda v treh osebah. Nobena od njih ni ne večja ne manjša, ne v lepoti ne v svetosti ni razlike, ker so eno. Eno, popolnoma eno so. Njegova ljubezen me je prenesla v to spoznanje in me združila s seboj. Ko sem bila združena z eno [božjo osebo], sem bila prav tako združena z drugo in tretjo [božjo osebo]; če se tako združimo z eno osebo, se združimo še z drugima dvema – prav tako kot s prvo. Njihova volja je ena, Bog je eden, čeprav so v njem tri osebe. Ko se človeku podarja ena od treh oseb, tedaj je v moči ene volje združena s tremi osebami in prepojena s srečo, ki izvira iz presvete Trojice; osrečuje vse, kar je ustvarjeno; tu izvira življenje, ki vse oživlja in vsemu daje življenje in od njega sprejema svoj izvor. V teh trenutkih je moja duša spoznala tako veliko božjo radost, da jo težko izrazim.<ref>Prav tam, odlomek 911.</ref>
:* '''Moja hči, kakor se pripravljaš v moji navzočnosti, tako se tudi spoveduješ meni; skrit sem za duhovnikom. Nikoli ne premišljuj, kakšen je duhovnik, v katerem sem se skril, in tako se pri spovedi odpri, kakor da si pred menoj, in tvojo dušo bom napolnil s svojo svetlobo.'''<ref>Prav tam, odlomek 1725.</ref>
* Gospod Jezus skrbno varuje svoje namestnike na zemlji. Zelo močno je z njimi povezan in mi naroča dajati prednost njihovemu mnenju pred svojim. Spoznala sem njuno medsebojno zaupnost – med Jezusom in [[duhovnik]]om. Jezus zagovarja to, kar duhovnik pove, in pogosto se prilagaja njegovi želji, večkrat tudi svoj odnos do človeka podreja mnenju duhovnika. V posebnih milostih sem zelo dobro spoznala, kako daleč Jezus z njimi deli svojo oblast in skrivnost, bolj kakor z angeli. Veselim se tega, ker je vse to v moje dobro.<ref>Prav tam, odlomek 1240.</ref>
* o [[Evharistija|evharistiji]]:
* Danes zjutraj je k meni prišla devica – [[sveta Barbara]] – in mi priporočila, naj devet dni darujem sveto obhajilo za svojo domovino. »S tem boš pomirila božjo jezo.« Devica je imela krono iz zvezd, v roki pa meč; krona in meč sta imela enak sijaj, njena obleka je bila bela, lasje razpuščeni. Bila je tako lepa, da bi mislila, če ne bi poznala najsvetejše Gospe, da je ona. Zdaj razumem, da se vse device odlikujejo s posebno lepoto; to lepoto izžarevajo.<ref>Prav tam, odlomek 1251.</ref>
:* Jezus, ne razumem, zakaj se te ljudje izogibajo. O ko bi mogla svoje srce razsekati na drobne koščke in ti vsakega tako darovati kakor celo srce, da bi ti tako vsaj malo zadostila za srca, ki te ne ljubijo! Jezus, ljubim te z vsako kapljico svoje krvi; z veseljem bi jo prelila zate, da bi ti tako dokazala svojo iskreno ljubezen.<ref>Prav tam, odlomek 57.</ref>
* Moj Bog, vse kar je v meni, naj te slavi, moj Stvarnik in Gospod, in z vsakim utripom svojega srca želim poveličevati tvoje nepojmljivo usmiljenje. Ljudem želim govoriti o tvoji dobroti in jih spodbujati k zaupanju v tvoje usmiljenje. To je moje poslanstvo, ki si mi ga sam določi, Gospod, v tem in prihodnjem življenju.<ref>Prav tam, odlomek 1325.</ref>
:* Gospod, dobro vem, da je moje življenje od prvega trenutka, ko sem te spoznala, stalen boj, ki bo vse hujši. Pri vsakem jutranjem premišljevanju se pripravljam na celodnevno bojevanje; sveto obhajilo mi daje zagotovilo, da bom zmagala, in tako se zgodi. Bojim se dneva brez svetega obhajila. Ta kruh močnih mi daje vso moč za izvrševanje tega dela in pogum, da naredim vse, kar želi Gospod. Pogum in moč, ki sta v meni, nista moja, ampak pripadata tistemu, ki biva v meni – to je evharistija. Moj Jezus, kako veliko je nerazumevanje. Če ne bi bilo evharistije, bi marsikdaj ne imela poguma, da grem naprej po poti, ki si mi jo ti pokazal.<ref>Prav tam, odlomek 91.</ref>
* Ko sem molila za [[Poljska|Poljsko]], sem zaslišala besede: '''Poljsko sem posebej vzljubil, in če bo pokorna moji volji, jo bom povzdignil v moči in svetosti. Iz nje bo izšla iskra, ki bo pripravila svet na moj poslednji prihod.'''<ref>Prav tam, odlomek 1732.</ref>
:* Med to molitveno uro mi je Jezus dovolil vstopiti v dvorano zadnje večerje in bila sem navzoča ob vsem, kar se je tam dogajalo. Najgloblje me je prevzel trenutek, v katerem je Jezus pred spremenjenjem povzdignil oči k nebu in se poglobil v skrivnostni pogovor s svojim Očetom. Ta trenutek bomo dokončno spoznali šele v večnosti. Njegove oči so bile kakor dva plamena, obličje ožarjeno, belo kot sneg, vsa postava veličastna. Njegova duša, polna hrepenenja, se je v trenutku spremenjenja odpočila – prepolna ljubezen – daritev v vsej svoji polnosti uresničena. Sedaj se izpolni samo zunanji obred smrti; zunanje izničenje – bistvo je pri zadnji večerji.<ref>Prav tam, odlomek 684.</ref>
=== Čutna zaznava Božje navzočnosti ===
:* Danes sem videla, kako so zaradi trenutnega viharja častili svete skrivnosti brez bogoslužnih oblačil in v zasebnih hišah. Zagledala sem sonce, ki je vzšlo iz najsvetejšega zakramenta, in ugasnile in potemnele so druge luči in vsi so usmerili oči v to svetlobo; vendar pomena v tem trenutku nisem razumela.<ref>Prav tam, odlomek 991.</ref>
* '''Moja hči, čeprav bi me celo v najskrivnejših globinah svojega srca ne zaznala, ne moreš trditi, da me tam ni. Odmikam se samo, da me ne občutiš, pa to ne sme biti ovira pri izpolnjevanju moje volje. To delam zaradi svojih nepojmljivih namenov, ki jih boš spoznala pozneje. Moja hči, zavedno si zapomni, da me le smrtni greh prežene iz duše, nič drugega.'''<ref>Prav tam, odlomek 1181.</ref>
:* '''Želim se združiti s človeškimi dušami. Moja radost je zediniti se z dušami. Vedi, moja hči, kadar pri obhajilu pridem v srca ljudi, imam roke polne vsakršnih milosti in jih želim izročiti dušam. Ljudje pa se name ne ozirajo, celo puščajo me samega in se ukvarjajo s čim drugim. O kako žalosten sem, ker ljudje niso spoznali Ljubezni! Do mene se obnašajo kakor do nečesa mrtvega.'''<ref>Prav tam, odlomek 1385.</ref>
* Med sveto maš sem zagledala Jezusa, pribitega na križu. Rekel mi je: '''Učenka moja, imej veliko ljubezen do tistih, ki ti povzročajo trpljenje. Delaj dobro tistim, ki te sovražijo.''' Odgovorila sem: »Moj učitelj, saj ti vidiš, da ne čutim ljubezni do njih in to me muči.« Jezus mi je odgovoril: '''Čustva niso vedno v tvoji moči; da ljubiš, spoznaš po tem, da po doživetih težavah in nasprotovanjih ne izgubljaš miru, ampak moliš za tiste, od katerih si okusila trpljenje, in jim želiš dobro.'''<ref>Prav tam, odlomek 1628.</ref>
:* Če bi angeli mogli biti nevoščljivi, bi nam zavidali dve stvari: prvič – sprejemanje svetega obhajila in drugič – trpljenje.<ref>Prav tam, odlomek 1804.</ref>
=== [[Evharistija]] ===
* O sivo in enolično življenje, koliko zakladov je v tebi! Nobena ura ni podobna drugi. Enoličnost in sivina izginjata, če na vse gledam z očmi vere. Milost te ure se mi v naslednji ne ponovi. Dana mi bo v naslednji uri, a ne več ista. Čas mineva in se nikoli ne vrača. Kar vsebuje, se nikoli ne spremeni, zapečateno je vekomaj.<ref>Prav tam, odlomek 62.</ref>
* Jezus, ne razumem, zakaj se te ljudje izogibajo. O ko bi mogla svoje srce razsekati na drobne koščke in ti vsakega tako darovati kakor celo srce, da bi ti tako vsaj malo zadostila za srca, ki te ne ljubijo! Jezus, ljubim te z vsako kapljico svoje krvi; z veseljem bi jo prelila zate, da bi ti tako dokazala svojo iskreno ljubezen.<ref>Prav tam, odlomek 57.</ref>
* o [[molk]]u:
* Gospod, dobro vem, da je moje življenje od prvega trenutka, ko sem te spoznala, stalen boj, ki bo vse hujši. Pri vsakem jutranjem premišljevanju se pripravljam na celodnevno bojevanje; sveto obhajilo mi daje zagotovilo, da bom zmagala, in tako se zgodi. Bojim se dneva brez svetega obhajila. Ta kruh močnih mi daje vso moč za izvrševanje tega dela in pogum, da naredim vse, kar želi Gospod. Pogum in moč, ki sta v meni, nista moja, ampak pripadata tistemu, ki biva v meni – to je evharistija. Moj Jezus, kako veliko je nerazumevanje. Če ne bi bilo evharistije, bi marsikdaj ne imela poguma, da grem naprej po poti, ki si mi jo ti pokazal.<ref>Prav tam, odlomek 91.</ref>
:* Ko čutim, da trpljenje presega moje moči, se zatečem h Gospodu v najsvetejšem zakramentu in moj pogovor z Gospodom je globok molk.<ref>Prav tam, odlomek 73.</ref>
* Med to molitveno uro mi je Jezus dovolil vstopiti v dvorano zadnje večerje in bila sem navzoča ob vsem, kar se je tam dogajalo. Najgloblje me je prevzel trenutek, v katerem je Jezus pred spremenjenjem povzdignil oči k nebu in se poglobil v skrivnostni pogovor s svojim Očetom. Ta trenutek bomo dokončno spoznali šele v večnosti. Njegove oči so bile kakor dva plamena, obličje ožarjeno, belo kot sneg, vsa postava veličastna. Njegova duša, polna hrepenenja, se je v trenutku spremenjenja odpočila – prepolna ljubezen – daritev v vsej svoji polnosti uresničena. Sedaj se izpolni samo zunanji obred smrti; zunanje izničenje – bistvo je pri zadnji večerji.<ref>Prav tam, odlomek 684.</ref>
:* Molk je meč v duhovnem boju. Blebetava duša nikoli ne bo prišla do svetosti. Ta meč molčanja odseka vse, kar se hoče obesiti na dušo. Vajeni smo odgovarjati na besede in takoj hočemo odgovoriti, ne da bi pazili na to, ali je božja volja, da govorimo. Molčeča duša je močna; nikakršna nasprotovanja ji ne bodo škodovala, če vztraja v molčanju. Molčeča duša je sposobna najtesnejšega zedinjenja z Bogom; skoraj vedno živi pod navdihom Svetega Duha. V molčeči duši Bog deluje brez ovir.<ref>Prav tam, odlomek 477.</ref>
* Danes sem videla, kako so zaradi trenutnega viharja častili svete skrivnosti brez bogoslužnih oblačil in v zasebnih hišah. Zagledala sem sonce, ki je vzšlo iz najsvetejšega zakramenta, in ugasnile in potemnele so druge luči in vsi so usmerili oči v to svetlobo; vendar pomena v tem trenutku nisem razumela.<ref>Prav tam, odlomek 991.</ref>
* o [[Pokorščina|pokorščini]]:
* '''Želim se združiti s človeškimi dušami. Moja radost je zediniti se z dušami. Vedi, moja hči, kadar pri obhajilu pridem v srca ljudi, imam roke polne vsakršnih milosti in jih želim izročiti dušam. Ljudje pa se name ne ozirajo, celo puščajo me samega in se ukvarjajo s čim drugim. O kako žalosten sem, ker ljudje niso spoznali Ljubezni! Do mene se obnašajo kakor do nečesa mrtvega.'''<ref>Prav tam, odlomek 1385.</ref>
:* Krepost pokorščine je redovniku tako zelo potrebna, da tudi dobro, ki ga stori zoper pokorščino, postane zlo, ali ostane brez zasluženja. (iz povzetka Katekizma o redovnih zaobljubah)<ref>Prav tam, odlomek 93.</ref>
* Če bi angeli mogli biti nevoščljivi, bi nam zavidali dve stvari: prvič – sprejemanje svetega obhajila in drugič – trpljenje.<ref>Prav tam, odlomek 1804.</ref>
:* O samozatajevanju – zatajevanju lastne volje<br>1. Zatajevanje razuma, to je podreditev razumu tistih, ki so mi božji namestniki tu na zemlji <small>[mišljeni so papež, škof, redovni predstojniki, spovedniki, duhovni voditelj]</small>.<br>2. Zatajevanje volje, to je izpolnjevanje božje volje, ki se mi razodeva v volji tistih, ki so mi božji namestniki in ki je vsebovana v pravilih našega reda.<br>3. Zatajevanje presojanja, to je – takojšnje sprejemanje vseh ukazov tistih, ki so mi božji namestniki, brez razmišljanja, razčlenjevanja, presojanja.<br>4. Zatajevanje jezika. Ne dam mu niti najmanjše svobode; v enem primeru mu dam popolno svobodo – v razglašanju božje slave.<ref>Prav tam, odlomek 375.</ref>
=== [[Konec sveta]] ===
:* Ta duhovnik <small><nowiki>[</nowiki>[[Michał Sopoćko]]<nowiki>]</nowiki></small> me je poučil, da so pri izpolnjevanju božje volje tri stopnje: Prva je v tem, da človek izpolnjuje vse, kar je na zunaj določeno z zapovedmi in zakoni. Druga stopnja je v tem, da človek sledi notranjim navdihom in jih uresničuje. Tretja stopnja je v tem, da človek, predan božji volji, pušča svobodo Bogu, da z njim ravna in razpolaga po svoji volji, da je poslušno orodje v božji roki.<ref>Prav tam, odlomek 444.</ref>
* Gospod mi je dal, da sem v trenutku spoznala grehe vsega sveta, storjene na ta dan. Od groze sem omedlela, in čeprav poznam vso globino božjega usmiljenja, sem se začudila, da Bog dopušča človeštvu obstajati. In Gospod mi je dal spoznati, kdo ohranja obstoj človeštva: to so izvoljene duše. Ko se dopolni mera izvoljenih, sveta ne bo več.<ref>Prav tam, odlomek 926.</ref>
:* Čeprav v notranjosti jasno spoznavam tvojo sveto voljo, se v vsem podrejam volji predstojnikov in volji spovednika. Toliko jo bom uresničevala, kolikor mi dovoliš po svojem namestniku. Moj Jezus, težko mi je, toda glasu Cerkve dajem prednost pred glasom, s katerim mi ti govoriš.<ref>Prav tam, odlomek 497.</ref>
* Danes mi je Gospod dal spoznati svojo jezo nad človeštvom, ki zaradi svojih grehov zasluži skrajšanje dni. Razumela pa sem, da obstoj sveta podpirajo izvoljeni ljudje, to so redovi. Gorje svetu, če bi zmanjkalo redovnih ustanov.<ref>Prav tam, odlomek 1434.</ref>
:* Vse sestre naj spoštujejo prednico kakor samega Gospoda Jezusa, kot sem to že pripomnila pri zaobljubi pokorščine. Nanjo naj se obračajo z otroškim zaupanjem, nikoli naj ne godrnjajo ali grajajo njenih ukazov, ker to Bogu ni všeč. Vsako sestro naj vodi duh zaupanja do predstojnic, s preprostostjo naj prosi za vse, kar potrebuje. Naj Bog obvaruje, in da bi se to nikoli ne ponovilo ali sploh ne zgodilo, da bi katera izmed vas bila vzrok žalosti ali solz prednice. Vsaka sestra naj ve: kakor četrta zapoved obvezuje otroke spoštovati svoje starše, tako tudi sestro v odnosu do prednice. (iz Favstininega pravila nove redovne skupnosti, ki naj bi bila ustanovljena)<ref>Prav tam, odlomek 567.</ref>
=== [[Molitev]] ===
* o [[Usmiljenje|usmiljenju]]:
* Ko sem nekoč prišla na petminutno češčenje in molila za nekoga, sem spoznala, da Bog naših molitev ne sprejema vedno za tiste, za katere mi molimo, ampak jih nameni drugim. Tako jim ne olajšujejo njihovega trpljenja v vicah; vendar naša molitev ni izgubljena.<ref>Prav tam, odlomek 621.</ref>
:* '''Moja hči, predstavljaj si, da si vladarica vse zemlje in moreš z vsem razpolagati, kakor hočeš. Imaš možnosti delati dobro, kakor ti je všeč, in v tem trenutku na tvoja vrata potrka majhen drhteč otrok s solzami v očeh, toda z velikim zaupanjem v tvojo dobroto, in te prosi za košček kruha, da ne bi umrl od lakote. Kako bi ravnala s tem otrokom? Odgovori mi, moja hči.''' Odgovorila sem: »Jezus, dala bi mu vse, kar prosi, in tisočkrat več.« – Gospod je odgovoril: '''Tako ravnam s tvojo dušo.'''<ref>Prav tam, odlomek 229.</ref>
* '''Moja hči, vse mi povej čisto preprosto in po človeško, s tem mi napravljaš veliko veselje; razumem te, saj sem Bog in človek. Ta preprosta govorica tvojega srca mi je ljubša kakor hvalnice, zložene meni v čast. Vedi, moja hči, čimbolj je preprosta tvoja govorica, tem bolj me privlačiš.'''<ref>Prav tam, odlomek 797.</ref>
:* '''Razglašaj, da je usmiljenje največja lastnost Boga. Vsa dela mojih rok so kronana z usmiljenjem.'''<ref>Prav tam, odlomek 301.</ref>
* Jezus mi je dal spoznati, kako mora biti duša zvesta v molitvi, kljub nadlogam, suši in skušnjavam, ker je v glavnem od takšne molitve večkrat odvisna uresničitev velikih božjih načrtov; če pa ne vztrajamo v takšni molitvi, prekrižamo tisto, kar je Bog po nas ali v nas hotel dovršiti. Naj si vsakdo zapomni besede: »Ko je bil v grozni stiski, je še bolj goreče molil.«<ref>Prav tam, odlomek 872.</ref>
:* Nepojmljivi Bog, veličina tvojega usmiljenja presega vsakršno pojmovanje ljudi in angelov skupaj. Vsi angeli in ljudje so izšli iz notranjosti tvojega usmiljenja. Usmiljenje je cvet ljubezni; Bog je ljubezen in usmiljenje je njegovo delo; začenja se v ljubezni in v usmiljenju se razkriva. Kar koli pogledam, vse mi govori o njegovem usmiljenju, tudi sama božja pravičnost mi govori o njegovem brezmejnem usmiljenju, ker pravičnost izvira iz ljubezni.<ref>Prav tam, odlomek 651.</ref>
=== [[Molk]] ===
:* '''Dajem ti tri načine za izkazovanje usmiljenja bližnjim: prvi – delo; drugi – beseda; tretji – molitev; v teh treh stopnjah je zajeta polnost usmiljenja in je neizpodbitni dokaz ljubezni do mene. Na ta način duša slavi in poveličuje moje usmiljenje.'''<ref>Prav tam, odlomek 742.</ref>
* Ko čutim, da trpljenje presega moje moči, se zatečem h Gospodu v najsvetejšem zakramentu in moj pogovor z Gospodom je globok molk.<ref>Prav tam, odlomek 73.</ref>
* o [[Trpljenje|trpljenju]]:
* Molk je meč v duhovnem boju. Blebetava duša nikoli ne bo prišla do svetosti. Ta meč molčanja odseka vse, kar se hoče obesiti na dušo. Vajeni smo odgovarjati na besede in takoj hočemo odgovoriti, ne da bi pazili na to, ali je božja volja, da govorimo. Molčeča duša je močna; nikakršna nasprotovanja ji ne bodo škodovala, če vztraja v molčanju. Molčeča duša je sposobna najtesnejšega zedinjenja z Bogom; skoraj vedno živi pod navdihom Svetega Duha. V molčeči duši Bog deluje brez ovir.<ref>Prav tam, odlomek 477.</ref>
:* Od trenutka, ko sem trpljenje vzljubila, je zame nehalo biti trpljenje. Trpljenje je stalna hrana moje duše.<ref>Prav tam, odlomek 276.</ref>
=== [[Pokorščina]] ===
:* Čimbolj postane naša ljubezen čista, tem manj nas bo razjedal plamen trpljenja, ki za nas preneha biti trpljenje. Postane nam radost. Po božji milosti sem zdaj prejela tako razpoloženje srca, da nikoli nisem bolj srečna kakor takrat, ko trpim za Jezusa, ki ga ljubim z vsakim vzgibom srca.<ref>Prav tam, odlomek 302.</ref>
:* DobroKrepost razumem,pokorščine mojje Jezus:redovniku kakortako sezelo bolezenpotrebna, merida studi toplomeromdobro, visokaki vročinaga pastori namzoper govori opokorščino, stopnjipostane boleznizlo, takoali jeostane vbrez duhovnemzasluženja. življenju(iz trpljenjepovzetka toplomer,Katekizma kio meriredovnih božjo ljubezen v duši.zaobljubah)<ref>Prav tam, odlomek 77493.</ref>
* O samozatajevanju – zatajevanju lastne volje<br>1. Zatajevanje razuma, to je podreditev razumu tistih, ki so mi božji namestniki tu na zemlji <small>[mišljeni so papež, škof, redovni predstojniki, spovedniki, duhovni voditelj]</small>.<br>2. Zatajevanje volje, to je izpolnjevanje božje volje, ki se mi razodeva v volji tistih, ki so mi božji namestniki in ki je vsebovana v pravilih našega reda.<br>3. Zatajevanje presojanja, to je – takojšnje sprejemanje vseh ukazov tistih, ki so mi božji namestniki, brez razmišljanja, razčlenjevanja, presojanja.<br>4. Zatajevanje jezika. Ne dam mu niti najmanjše svobode; v enem primeru mu dam popolno svobodo – v razglašanju božje slave.<ref>Prav tam, odlomek 375.</ref>
:* Mojih stisk nihče ne dojame in ne razume. Še sama tega ne zmorem opisati, ne more biti večjega, kot je to trpljenje. Trpljenje [[Mučeništvo|mučencev]] ni večje, saj bi mi bila smrt v teh trenutkih olajšanje, in tega trpljenja, tega umiranja brez konca, ne morem z ničemer primerjati.<ref>Prav tam, odlomek 1116.</ref>
* Ta duhovnik <small><nowiki>[</nowiki>[[Michał Sopoćko]]<nowiki>]</nowiki></small> me je poučil, da so pri izpolnjevanju božje volje tri stopnje: Prva je v tem, da človek izpolnjuje vse, kar je na zunaj določeno z zapovedmi in zakoni. Druga stopnja je v tem, da človek sledi notranjim navdihom in jih uresničuje. Tretja stopnja je v tem, da človek, predan božji volji, pušča svobodo Bogu, da z njim ravna in razpolaga po svoji volji, da je poslušno orodje v božji roki.<ref>Prav tam, odlomek 444.</ref>
* o [[svetost]]i:
* Čeprav v notranjosti jasno spoznavam tvojo sveto voljo, se v vsem podrejam volji predstojnikov in volji spovednika. Toliko jo bom uresničevala, kolikor mi dovoliš po svojem namestniku. Moj Jezus, težko mi je, toda glasu Cerkve dajem prednost pred glasom, s katerim mi ti govoriš.<ref>Prav tam, odlomek 497.</ref>
:* Nihče naj ne dvomi, pa naj bo še tako beden; dokler živi, more vsak postati velik svetnik, kajti velika je moč božje ljubezni. Le mi ne smemo zavračati božjega delovanja.<ref>Prav tam, odlomek 283.</ref>
* Vse sestre naj spoštujejo prednico kakor samega Gospoda Jezusa, kot sem to že pripomnila pri zaobljubi pokorščine. Nanjo naj se obračajo z otroškim zaupanjem, nikoli naj ne godrnjajo ali grajajo njenih ukazov, ker to Bogu ni všeč. Vsako sestro naj vodi duh zaupanja do predstojnic, s preprostostjo naj prosi za vse, kar potrebuje. Naj Bog obvaruje, in da bi se to nikoli ne ponovilo ali sploh ne zgodilo, da bi katera izmed vas bila vzrok žalosti ali solz prednice. Vsaka sestra naj ve: kakor četrta zapoved obvezuje otroke spoštovati svoje starše, tako tudi sestro v odnosu do prednice. (iz Favstininega pravila nove redovne skupnosti, ki naj bi bila ustanovljena)<ref>Prav tam, odlomek 567.</ref>
:* Nekoč sem spoznala nekoga, ki je nameraval storiti velik greh. Prosila sem Gospoda, naj mi pošlje največje trpljenje, da bi se ta duša rešila. Nenadoma sem na svoji glavi začutila strahotno bolečino trnove krone. Bolečina je trajala dolgo, ta oseba pa je ostala v božji milosti. Moj Jezus, kako lahko se je posvetiti – potrebno je le nekoliko dobre volje. Če Jezus opazi v duši iskro dobre volje, pohiti, da se ji daruje, in nič ga ne more zadržati – ne napake ne padci – prav nič. Jezus bo hitro pomagal tej duši, in če je duša zvesta božji milosti, lahko hitro dospe do najvišje svetosti, kakršno more doseči ustvarjeno bitje na tej zemlji. Bog je zelo radodaren in nikomur ne odreka svoje ljubezni. Daje več, kakor ga mi prosimo. Zvestoba v izpolnjevanju navdihov Svetega Duha je najkrajša pot.<ref>Prav tam, odlomek 291.</ref>
=== [[Satan]] ===
:* Kdor iskreno želi napredovati v popolnosti, se mora natančno držati danih nasvetov duhovnega voditelja. Toliko svetosti – kolikor odvisnosti.<ref>Prav tam, odlomek 377.</ref>
* '''Tudi satani slavijo mojo pravičnost, a vendar ne verujejo v mojo dobroto.'''<ref>Prav tam, odlomek 300.</ref>
:* '''Če premišljuješ o tem, kar ti govorim v globini tvojega srca, boš imela več koristi, kakor če bi prebrala veliko knjig. O če bi ljudje hoteli poslušati moj glas, ko govorim v globini njihovega srca, bi v kratkem času prišli do vrhunca svetosti.'''<ref>Prav tam, odlomek 584.</ref>
* Ko sem videla njihovo grozno sovraštvo do mene, sem prosila svojega angela varuha za pomoč. In kmalu se je pojavila pred menoj bela, svetleča se postava angela varuha, ki mi je rekel: »Ne boj se, nevesta mojega Gospoda, ti duhovi ti ne bodo nič hudega storili brez njegovega dovoljenja.« Takoj so zli duhovi izginili, moj zvesti angel varuh pa me je v vidni podobi spremljal vse do doma.<ref>Prav tam, odlomek 419.</ref>
:* Jezus se je sklonil k meni, me dobrohotno pogledal in mi govoril o volji nebeškega Očeta. Povedal mi je, da je oseba, ki uresničuje Očetovo voljo, najpopolnejša in sveta, vendar je takšnih oseb zelo malo. [S] posebno ljubeznijo gleda na osebo, ki živi po njegovi volji.<ref>Prav tam, odlomek 603.</ref>
* O usmiljeni Bog, ti nas ne zaničuješ, pač pa nas nenehno obsipavaš s svojimi milostmi, delaš nas vredne tvojega kraljestva in v svoji dobroti z ljudmi napolnjuješ prostor, ki so ga zapustili nehvaležni angeli. Bog velikega usmiljenja, ki si svoj pogled odvrnil od upornih angelov in ga obrnil k skesanemu človeku, naj bo čast in slava tvojemu nepojmljivemu usmiljenju.<ref>Prav tam, odlomek 1339.</ref>
:* Razumela sem, da vsakršno prizadevanje za popolnost in vsa svetost [temelji] na uresničevanju božje volje. Popolno uresničevanje božje volje je dozorelost v svetosti, tu ni prostora za dvom. Prejeti božje razsvetljenje, spoznati, kaj Bog od nas zahteva, a tega ne storiti, to je velika žalitev božjega veličastva. Takšna duša zasluži, da bi jo Bog popolnoma zapustil; podobna je [[Lucifer]]ju, ki je imel veliko razsvetljenje, toda ni uresničeval božje volje.<ref>Prav tam, odlomek 666.</ref>
=== Služenje Bogu ===
:* Bilo bi veliko več svetih duš, če bi bilo več izkušenih in svetih duhovnih voditeljev. Marsikdo, ki si iskreno prizadeva za svetost, si sam ne zna pomagati, ko pride čas skušnjav, in opusti pot popolnosti. Jezus, daj nam vnetih in svetih duhovnikov!<ref>Prav tam, odlomek 940.</ref>
* '''Vedi, moja hči, da vsa ustvarjena bitja, če vedo ali ne, če hočejo ali ne, vedno uresničujejo mojo voljo.'''<ref>Prav tam, odlomek 586.</ref>
:* Med današnjim premišljevanjem mi je Bog dal notranje razumevanje svetosti in spoznanje, na čem temelji. Čeprav sem to pri nagovorih že velikokrat slišala, vendar duša to razume drugače, ko to spozna v božji luči, ki jo osvetljuje. Ne milosti ne razodetja ne zamaknjenja, kakor tudi ne drugi darovi, podeljeni duši, je ne morejo napraviti popolne. Popolnost lahko dosežem le z notranjim zedinjenjem moje volje z božjo voljo. Bog nikoli ne dela nasilja nad našo svobodno voljo. Od nas je odvisno, ali hočemo sprejeti božjo milost ali ne; ali bomo z njo sodelovali ali pa jo zapravili.<ref>Prav tam, odlomek 1107.</ref>
* Jezus mi je dal spoznati, da se brez njegove volje na svetu ne zgodi niti najmanjša stvar.<ref>Prav tam, odlomek 1262.</ref>
:* '''Tvoj trdni sklep, da postaneš sveta, mi je izredno drag. Blagoslavljam tvoja prizadevanja in bom poskrbel za priložnost, da se posvetiš. Bodi pazljiva, da bi ti ne ušla nobena priložnost za posvetitev, ki ti jo poda moja previdnost. Če se ti ne posreči uporabiti dane priložnost, se ne vznemirjaj, ampak se pred menoj globoko ponižaj in se vsa z velikim zaupanjem potopi v moje usmiljenje. Tako boš več pridobila kot izgubila, kajti ponižnemu človeku radodarno dajem več, kakor on sam prosi...'''<ref>Prav tam, odlomek 1361.</ref>
* Spoznala sem, kako je vse odvisno od Gospoda; vem, da mi brez njegove volje nihče ne more skriviti niti lasu.<ref>Prav tam, odlomek 1405.</ref>
:* Moj Jezus, ti veš, da sem že od najzgodnejših let želela postati velika svetnica, to je, želela sem te ljubiti s tako veliko ljubeznijo, s kakršno te do zdaj še nihče ni ljubil. Na začetku so bile to moje skrite želje, za katere je vedel samo Jezus. Danes jih moje srce ne more več zadržati v sebi, vsemu svetu bi želela vzklikati: »Ljubite Boga, ker je dober in je veliko njegovo usmiljenje.«<ref>Prav tam, odlomek 1372.</ref>
* Nobena lepota vsega sveta, niti nebes samih, ne izbriše trpljenja moje duše, ki je živo vsak trenutek, čeprav je tako notranje. Končalo se bo tedaj, ko ti, povzročitelj mojega trpljenja, rečeš: dovolj. Nič ne more zmanjšati moje žrtve.<ref>Prav tam, odlomek 1785.</ref>
* o [[satan]]u:
=== [[Spoved]] ===
:* '''Tudi satani slavijo mojo pravičnost, a vendar ne verujejo v mojo dobroto.'''<ref>Prav tam, odlomek 300.</ref>
* Če bi imela duhovnega voditelja od začetka, ne bi zapravila toliko božjih milosti. Spovednik more človeku veliko pomagati, pa tudi veliko pokvariti. Kako zelo bi morali spovedniki v dušah svojih spovedancev paziti na delovanje božje ljubezni! Gre za veliko stvar. Po milostih duše se da spoznati njena tesna povezanost z Bogom.<ref>Prav tam, odlomek 35.</ref>
:* Ko sem videla njihovo grozno sovraštvo do mene, sem prosila svojega angela varuha za pomoč. In kmalu se je pojavila pred menoj bela, svetleča se postava angela varuha, ki mi je rekel: »Ne boj se, nevesta mojega Gospoda, ti duhovi ti ne bodo nič hudega storili brez njegovega dovoljenja.« Takoj so zli duhovi izginili, moj zvesti angel varuh pa me je v vidni podobi spremljal vse do doma.<ref>Prav tam, odlomek 419.</ref>
* '''Ko me duhovnik zastopa, ne deluje on, ampak jaz delujem po njem. Njegove želje so moje želje.''' Vidim, kako Jezus stoji ob strani svojih namestnikov. On sam posega v njihovo delovanje.<ref>Prav tam, odlomek 331.</ref>
:* O usmiljeni Bog, ti nas ne zaničuješ, pač pa nas nenehno obsipavaš s svojimi milostmi, delaš nas vredne tvojega kraljestva in v svoji dobroti z ljudmi napolnjuješ prostor, ki so ga zapustili nehvaležni angeli. Bog velikega usmiljenja, ki si svoj pogled odvrnil od upornih angelov in ga obrnil k skesanemu človeku, naj bo čast in slava tvojemu nepojmljivemu usmiljenju.<ref>Prav tam, odlomek 1339.</ref>
* Danes med premišljevanjem sem prejela spoznanje; nikoli ne govoriti o svojih notranjih doživetjih, ničesar ne skrivati pred duhovnim voditeljem duše, posebej prositi Boga za razsvetljenje za svojega duhovnega voditelja. Spovednikovi besedi posvečam večjo pozornost kakor vsem prejetim notranjim razsvetljenjem.<ref>Prav tam, odlomek 680.</ref>
* Tedaj sem zagledala Gospoda Jezusa, pribitega na [[križ]]. Ko je Jezus nekaj časa na njem visel, sem videla skupino ljudi, križanih prav tako kakor Jezus. Videla sem drugo in tudi tretjo skupino ljudi. Druga skupina ni bila pribita na križu, pač pa so ljudje močno držali križ v rokah. Tretja skupina ni bila niti križana niti [niso] ljudje držali križa v rokah, temveč so ga nezadovoljni vlekli za seboj. Jezus mi je rekel: '''Vidiš te ljudi, ki so v trpljenju in prenašanju prezira podobni meni? Ti mi bodo podobni tudi v moji slavi. Tisti pa, ki so mi manj podobni v trpljenju in prenašanju prezira, mi bodo manj podobni tudi v slavi.''' Večina križanih ljudi je bila duhovniškega stanu. Videla sem tudi meni znane križane osebe, kar me je zelo razveselilo. Jezus mi je rekel: '''Jutri med meditacijo boš premišljevala o tem, kar si danes videla.''' In Jezus je takoj izginil izpred mojih oči.<ref>Prav tam, odlomek 446.</ref>
* '''Če dvomiš o mojih besedah, veš, koga moraš vprašati. Razsvetljujem ga, da bi presojal mojo stvar, moje oko bedi nad njim. Moja hči, do njega bodi kakor otrok, polna preprostosti in zaupanja, njegovemu mnenju daj prednost pred vsemi mojimi željami, on te bo vodil po moji volji. Če ti ne bo dovolil izpolniti mojih zahtev, bodi mirna, ne bom te sodil zaradi tega, ta zadeva ostane med menoj in njim – ti moraš biti pokorna.'''<ref>Prav tam, odlomek 896.</ref>
* o služenju Bogu:
* '''Piši, pripoveduj o mojem usmiljenju. Povej ljudem, kje naj iščejo tolažbo, to je pri sodišču usmiljenja. Tam so največji čudeži, ki se neprestano ponavljajo. Za ta čudež se ni treba odpraviti na daljno [[romanje]], tudi ni treba prirejati kakih zunanjih obredov, ampak zadostuje z vero pristopiti k nogam mojega namestnika in mu izpovedati svojo bedo; in čudež božjega usmiljenja se pokaže v vsej svoji polnosti. Čeprav bi bila duša kakor razpadajoče truplo in čeprav bi po človeško ne bilo več možnosti za obuditev in bi bilo že vse izgubljeno – po božje ni tako. Čudež božjega usmiljenja to dušo popolnoma obudi. O ubogi, ki ne uporabljajo tega čudeža božjega usmiljenja; zaman boste klicali, ker bo prepozno.'''<ref>Prav tam, odlomek 1448.</ref>
:* '''Vedi, moja hči, da vsa ustvarjena bitja, če vedo ali ne, če hočejo ali ne, vedno uresničujejo mojo voljo.'''<ref>Prav tam, odlomek 586.</ref>
:* Jezus'''Do mimojih jenamestnikov dalbodi spoznatikakor otrok, dakajti seizposojam brezsi njegovenjihova voljeusta, nada svetubi tebi govorili, da ne zgodibi nitiimela najmanjšanobenih stvardvomov.'''<ref>Prav tam, odlomek 12621544.</ref>
* '''Hči, ko prihajaš k sveti spovedi, k izviru mojega usmiljenja, tedaj na tvojo dušo vedno priteče kri in voda, ki je privrela iz mojega Srca, in jo oplemeniti. Vsakokrat, ko prihajaš k sveti spovedi, se vsa potopi z velikim zaupanjem v moje usmiljenje, da bom lahko na tvojo dušo izlil obilje milosti. Ko prihajaš k spovedi, vedi, da jaz sam čakam nate v spovednici. Samo skrivam se za duhovnikom, vendar v duši sam delujem. Tu se beda duše srečuje z božjim usmiljenjem. Povej ljudem, da iz tega izvira usmiljenja lahko zajemajo milosti samo s posodo zaupanja. Če bo njihovo zaupanje veliko, moja radodarnost ne bo imela meja. Potoki moje milosti preplavljajo ponižne duše. Ošabni so vedno v uboštvu in bedi, ker se moja milost od njih obrača k ponižnim.'''<ref>Prav tam, odlomek 1602.</ref>
:* Spoznala sem, kako je vse odvisno od Gospoda; vem, da mi brez njegove volje nihče ne more skriviti niti lasu.<ref>Prav tam, odlomek 1405.</ref>
:* Nobena'''Moja lepotahči, vsegakakor sveta,se nitipripravljaš nebesv samihmoji navzočnosti, netako izbrišese trpljenjatudi mojespoveduješ duše,meni; kiskrit jesem živoza vsakduhovnikom. Nikoli ne trenutekpremišljuj, čepravkakšen je takoduhovnik, notranje.v Končalokaterem sesem bose tedajskril, koin titako se pri spovedi odpri, povzročiteljkakor da si mojegapred trpljenjamenoj, rečeš:in dovolj.tvojo Ničdušo nebom morenapolnil zmanjšatis mojesvojo žrtvesvetlobo.'''<ref>Prav tam, odlomek 17851725.</ref>
=== [[Svetost]] ===
* V Jezusovem srcu sem spoznala, da so v samih [[Nebesa|nebesih]] še nebesa za izbrane, kamor nimajo vstopa vse, ampak le izbrane duše. Nepojmljiva sreča, v katero bo potopljena duša. Moj Bog, veš da tega nikakor ne morem opisati do najmanjše podrobnosti. Duše so prevzete z njegovim božanstvom, prehajajo od svetlobe do svetlobe; nespremenljiva svetloba, a nikoli enolična, vedno nova in nikoli niti malo spremenljiva. Presveta Trojica, daj se duši spoznati.<ref>Prav tam, odlomek 592.</ref>
* Nihče naj ne dvomi, pa naj bo še tako beden; dokler živi, more vsak postati velik svetnik, kajti velika je moč božje ljubezni. Le mi ne smemo zavračati božjega delovanja.<ref>Prav tam, odlomek 283.</ref>
* o [[Molitev|molitvi]]:
* Nekoč sem spoznala nekoga, ki je nameraval storiti velik greh. Prosila sem Gospoda, naj mi pošlje največje trpljenje, da bi se ta duša rešila. Nenadoma sem na svoji glavi začutila strahotno bolečino trnove krone. Bolečina je trajala dolgo, ta oseba pa je ostala v božji milosti. Moj Jezus, kako lahko se je posvetiti – potrebno je le nekoliko dobre volje. Če Jezus opazi v duši iskro dobre volje, pohiti, da se ji daruje, in nič ga ne more zadržati – ne napake ne padci – prav nič. Jezus bo hitro pomagal tej duši, in če je duša zvesta božji milosti, lahko hitro dospe do najvišje svetosti, kakršno more doseči ustvarjeno bitje na tej zemlji. Bog je zelo radodaren in nikomur ne odreka svoje ljubezni. Daje več, kakor ga mi prosimo. Zvestoba v izpolnjevanju navdihov Svetega Duha je najkrajša pot.<ref>Prav tam, odlomek 291.</ref>
:* Ko sem nekoč prišla na petminutno češčenje in molila za nekoga, sem spoznala, da Bog naših molitev ne sprejema vedno za tiste, za katere mi molimo, ampak jih nameni drugim. Tako jim ne olajšujejo njihovega trpljenja v vicah; vendar naša molitev ni izgubljena.<ref>Prav tam, odlomek 621.</ref>
* Kdor iskreno želi napredovati v popolnosti, se mora natančno držati danih nasvetov duhovnega voditelja. Toliko svetosti – kolikor odvisnosti.<ref>Prav tam, odlomek 377.</ref>
:* '''Moja hči, vse mi povej čisto preprosto in po človeško, s tem mi napravljaš veliko veselje; razumem te, saj sem Bog in človek. Ta preprosta govorica tvojega srca mi je ljubša kakor hvalnice, zložene meni v čast. Vedi, moja hči, čimbolj je preprosta tvoja govorica, tem bolj me privlačiš.'''<ref>Prav tam, odlomek 797.</ref>
* '''Če premišljuješ o tem, kar ti govorim v globini tvojega srca, boš imela več koristi, kakor če bi prebrala veliko knjig. O če bi ljudje hoteli poslušati moj glas, ko govorim v globini njihovega srca, bi v kratkem času prišli do vrhunca svetosti.'''<ref>Prav tam, odlomek 584.</ref>
:* Jezus mi je dal spoznati, kako mora biti duša zvesta v molitvi, kljub nadlogam, suši in skušnjavam, ker je v glavnem od takšne molitve večkrat odvisna uresničitev velikih božjih načrtov; če pa ne vztrajamo v takšni molitvi, prekrižamo tisto, kar je Bog po nas ali v nas hotel dovršiti. Naj si vsakdo zapomni besede: »Ko je bil v grozni stiski, je še bolj goreče molil.«<ref>Prav tam, odlomek 872.</ref>
* Jezus se je sklonil k meni, me dobrohotno pogledal in mi govoril o volji nebeškega Očeta. Povedal mi je, da je oseba, ki uresničuje Očetovo voljo, najpopolnejša in sveta, vendar je takšnih oseb zelo malo. [S] posebno ljubeznijo gleda na osebo, ki živi po njegovi volji.<ref>Prav tam, odlomek 603.</ref>
* '''Malo je ljudi, ki s pristnimi čustvi premišljujejo moje trpljenje. Največ milosti podeljujem tistim, ki pobožno premišljujejo moje trpljenje.'''<ref>Prav tam, odlomek 737.</ref>
* Razumela sem, da vsakršno prizadevanje za popolnost in vsa svetost [temelji] na uresničevanju božje volje. Popolno uresničevanje božje volje je dozorelost v svetosti, tu ni prostora za dvom. Prejeti božje razsvetljenje, spoznati, kaj Bog od nas zahteva, a tega ne storiti, to je velika žalitev božjega veličastva. Takšna duša zasluži, da bi jo Bog popolnoma zapustil; podobna je [[Lucifer]]ju, ki je imel veliko razsvetljenje, toda ni uresničeval božje volje.<ref>Prav tam, odlomek 666.</ref>
* Odrešenik sveta, združujem se s tvojim usmiljenjem. Moj Jezus, združujem vse svoje trpljenje s tvojim in ga polagam v zakladnico Cerkve v korist duš. (o [[Odpustek|odpustkih]])<ref>Prav tam, odlomek 740.</ref>
* Bilo bi veliko več svetih duš, če bi bilo več izkušenih in svetih duhovnih voditeljev. Marsikdo, ki si iskreno prizadeva za svetost, si sam ne zna pomagati, ko pride čas skušnjav, in opusti pot popolnosti. Jezus, daj nam vnetih in svetih duhovnikov!<ref>Prav tam, odlomek 940.</ref>
* Danes me je angel vodil v brezna [[Pekel|pekla]]. To je kraj velike kazni. Njegovo področje je strašno veliko. Vrste muk, ki sem jih videla, so: prva muka, ki spada k peklu, je izguba Boga; druga – neprestani očitki vesti; tretja – ta usoda se ne bo nikoli spremenila; četrta muka – ogenj, ki bo prešinjal dušo, a je ne bo uničil; peta muka – stalna tema, strašno zadušljiv vonj; čeprav je tema, se satani med seboj vidijo in vidijo vse zlo drugih in svoje zlo; šesta muka – neprestana satanova družba; sedma muka – strašen obup, sovraštvo do Boga, zmerjanje, preklinjanje, bogokletje. To so muke, ki jih skupaj trpijo vsi pogubljeni, toda muk še ni konec. Obstajajo še posebne muke za duše, muke čutov: kakor je kakšna duša grešila, tako je mučena na strašen in nepopisen način. Tam so grozne podzemeljske jame in brezna mučenja, kjer se eno trpljenje razlikuje od drugega. Umrla bi ob pogledu na to strašno trpljenje, če me ne bi podpirala božja vsemogočnost. Grešnik naj ve, s katerim čutom greši, s tistim bo kaznovan vso večnost. O tem pišem po božjem naročilu, da bi se nobeden ne izgovarjal, da ni pekla, ali s tem, da tam nihče ni bil in ne ve, kako je tam. Jaz, sestra Favstina, sem po božjem naročilu bila v peklenskih breznih, zato da bi ljudem povedala in pričala, da pekel je. /.../ To, kar sem napisala, je medla senca stvari, ki sem jih videla. Eno sem opazila: da je tam največ duš, ki niso verjele, da pekel obstaja.<ref>Prav tam, odlomek 641.</ref>
* Med današnjim premišljevanjem mi je Bog dal notranje razumevanje svetosti in spoznanje, na čem temelji. Čeprav sem to pri nagovorih že velikokrat slišala, vendar duša to razume drugače, ko to spozna v božji luči, ki jo osvetljuje. Ne milosti ne razodetja ne zamaknjenja, kakor tudi ne drugi darovi, podeljeni duši, je ne morejo napraviti popolne. Popolnost lahko dosežem le z notranjim zedinjenjem moje volje z božjo voljo. Bog nikoli ne dela nasilja nad našo svobodno voljo. Od nas je odvisno, ali hočemo sprejeti božjo milost ali ne; ali bomo z njo sodelovali ali pa jo zapravili.<ref>Prav tam, odlomek 1107.</ref>
* Moj Jezus, ti veš koliko truda je treba, da bi se odkrito in iskreno družili s tistimi, pred katerimi naša narava beži, ali s tistimi, ki so nam hote ali nehote prizadeli bolečino – po človeško je to nemogoče. V takšnih trenutkih si bolj kot kadar koli prizadevam odkriti v tisti osebi Gospoda Jezusa in zaradi Jezusa storim vse za tiste osebe. Pri takih dejanjih je ljubezen čista, takšna vaja v ljubezni daje duši stanovitnost in moč. Od človeških bitij nič ne pričakujem, zato ne doživljam nobenih prevar, vem, [da] je človeško bitje samo po sebi ubogo – in kaj naj bi od njega pričakovala? Bog mi je vse, vse želim ocenjevati glede na Boga.<ref>Prav tam, odlomek 766.</ref>
* '''Tvoj trdni sklep, da postaneš sveta, mi je izredno drag. Blagoslavljam tvoja prizadevanja in bom poskrbel za priložnost, da se posvetiš. Bodi pazljiva, da bi ti ne ušla nobena priložnost za posvetitev, ki ti jo poda moja previdnost. Če se ti ne posreči uporabiti dane priložnost, se ne vznemirjaj, ampak se pred menoj globoko ponižaj in se vsa z velikim zaupanjem potopi v moje usmiljenje. Tako boš več pridobila kot izgubila, kajti ponižnemu človeku radodarno dajem več, kakor on sam prosi...'''<ref>Prav tam, odlomek 1361.</ref>
* Ko sem se pogovarjala s skritim Bogom, mi je dal spoznati in razumeti, da mi ni treba veliko premišljevati in se bati [[Težava|težav]], ki me doletijo. '''Vedi to, da sem s teboj, jaz povzročam težave in jaz jih premagujem, nenaklonjena razpoloženja ljudi v tej zadevi lahko v trenutki spremenim v naklonjena.'''<ref>Prav tam, odlomek 788.</ref>
* Moj Jezus, ti veš, da sem že od najzgodnejših let želela postati velika svetnica, to je, želela sem te ljubiti s tako veliko ljubeznijo, s kakršno te do zdaj še nihče ni ljubil. Na začetku so bile to moje skrite želje, za katere je vedel samo Jezus. Danes jih moje srce ne more več zadržati v sebi, vsemu svetu bi želela vzklikati: »Ljubite Boga, ker je dober in je veliko njegovo usmiljenje.«<ref>Prav tam, odlomek 1372.</ref>
* V duhu sem videla [[Sveta Trojica|tri božje osebe]], toda njih bistvo je eno. On je sam, eden, edini, toda v treh osebah. Nobena od njih ni ne večja ne manjša, ne v lepoti ne v svetosti ni razlike, ker so eno. Eno, popolnoma eno so. Njegova ljubezen me je prenesla v to spoznanje in me združila s seboj. Ko sem bila združena z eno [božjo osebo], sem bila prav tako združena z drugo in tretjo [božjo osebo]; če se tako združimo z eno osebo, se združimo še z drugima dvema – prav tako kot s prvo. Njihova volja je ena, Bog je eden, čeprav so v njem tri osebe. Ko se človeku podarja ena od treh oseb, tedaj je v moči ene volje združena s tremi osebami in prepojena s srečo, ki izvira iz presvete Trojice; osrečuje vse, kar je ustvarjeno; tu izvira življenje, ki vse oživlja in vsemu daje življenje in od njega sprejema svoj izvor. V teh trenutkih je moja duša spoznala tako veliko božjo radost, da jo težko izrazim.<ref>Prav tam, odlomek 911.</ref>
=== [[Trpljenje]] ===
* o [[Konec sveta|koncu sveta]]:
* Od trenutka, ko sem trpljenje vzljubila, je zame nehalo biti trpljenje. Trpljenje je stalna hrana moje duše.<ref>Prav tam, odlomek 276.</ref>
:* Gospod mi je dal, da sem v trenutku spoznala grehe vsega sveta, storjene na ta dan. Od groze sem omedlela, in čeprav poznam vso globino božjega usmiljenja, sem se začudila, da Bog dopušča človeštvu obstajati. In Gospod mi je dal spoznati, kdo ohranja obstoj človeštva: to so izvoljene duše. Ko se dopolni mera izvoljenih, sveta ne bo več.<ref>Prav tam, odlomek 926.</ref>
:* DanesČimbolj mipostane jenaša Gospodljubezen dalčista, spoznatitem svojomanj jezonas nadbo človeštvomrazjedal plamen trpljenja, ki zaradiza svojihnas grehovpreneha zaslužibiti skrajšanjetrpljenje. dniPostane nam radost. RazumelaPo pabožji milosti sem zdaj prejela tako razpoloženje srca, da obstojnikoli svetanisem podpirajobolj izvoljenisrečna ljudjekakor takrat, toko sotrpim redovi.za Gorje svetuJezusa, čeki ga ljubim biz zmanjkalovsakim redovnihvzgibom ustanovsrca.<ref>Prav tam, odlomek 1434302.</ref>
* Dobro razumem, moj Jezus: kakor se bolezen meri s toplomerom, visoka vročina pa nam govori o stopnji bolezni, tako je v duhovnem življenju trpljenje toplomer, ki meri božjo ljubezen v duši.<ref>Prav tam, odlomek 774.</ref>
* o čutni zaznavi Božje navzočnosti:
* Mojih stisk nihče ne dojame in ne razume. Še sama tega ne zmorem opisati, ne more biti večjega, kot je to trpljenje. Trpljenje [[Mučeništvo|mučencev]] ni večje, saj bi mi bila smrt v teh trenutkih olajšanje, in tega trpljenja, tega umiranja brez konca, ne morem z ničemer primerjati.<ref>Prav tam, odlomek 1116.</ref>
:* '''Moja hči, čeprav bi me celo v najskrivnejših globinah svojega srca ne zaznala, ne moreš trditi, da me tam ni. Odmikam se samo, da me ne občutiš, pa to ne sme biti ovira pri izpolnjevanju moje volje. To delam zaradi svojih nepojmljivih namenov, ki jih boš spoznala pozneje. Moja hči, zavedno si zapomni, da me le smrtni greh prežene iz duše, nič drugega.'''<ref>Prav tam, odlomek 1181.</ref>
=== [[Usmiljenje]] ===
:* Med sveto maš sem zagledala Jezusa, pribitega na križu. Rekel mi je: '''Učenka moja, imej veliko ljubezen do tistih, ki ti povzročajo trpljenje. Delaj dobro tistim, ki te sovražijo.''' Odgovorila sem: »Moj učitelj, saj ti vidiš, da ne čutim ljubezni do njih in to me muči.« Jezus mi je odgovoril: '''Čustva niso vedno v tvoji moči; da ljubiš, spoznaš po tem, da po doživetih težavah in nasprotovanjih ne izgubljaš miru, ampak moliš za tiste, od katerih si okusila trpljenje, in jim želiš dobro.'''<ref>Prav tam, odlomek 1628.</ref>
* '''Moja hči, predstavljaj si, da si vladarica vse zemlje in moreš z vsem razpolagati, kakor hočeš. Imaš možnosti delati dobro, kakor ti je všeč, in v tem trenutku na tvoja vrata potrka majhen drhteč otrok s solzami v očeh, toda z velikim zaupanjem v tvojo dobroto, in te prosi za košček kruha, da ne bi umrl od lakote. Kako bi ravnala s tem otrokom? Odgovori mi, moja hči.''' Odgovorila sem: »Jezus, dala bi mu vse, kar prosi, in tisočkrat več.« – Gospod je odgovoril: '''Tako ravnam s tvojo dušo.'''<ref>Prav tam, odlomek 229.</ref>
* Gospod Jezus skrbno varuje svoje namestnike na zemlji. Zelo močno je z njimi povezan in mi naroča dajati prednost njihovemu mnenju pred svojim. Spoznala sem njuno medsebojno zaupnost – med Jezusom in [[duhovnik]]om. Jezus zagovarja to, kar duhovnik pove, in pogosto se prilagaja njegovi želji, večkrat tudi svoj odnos do človeka podreja mnenju duhovnika. V posebnih milostih sem zelo dobro spoznala, kako daleč Jezus z njimi deli svojo oblast in skrivnost, bolj kakor z angeli. Veselim se tega, ker je vse to v moje dobro.<ref>Prav tam, odlomek 1240.</ref>
* '''Razglašaj, da je usmiljenje največja lastnost Boga. Vsa dela mojih rok so kronana z usmiljenjem.'''<ref>Prav tam, odlomek 301.</ref>
* Danes zjutraj je k meni prišla devica – [[sveta Barbara]] – in mi priporočila, naj devet dni darujem sveto obhajilo za svojo domovino. »S tem boš pomirila božjo jezo.« Devica je imela krono iz zvezd, v roki pa meč; krona in meč sta imela enak sijaj, njena obleka je bila bela, lasje razpuščeni. Bila je tako lepa, da bi mislila, če ne bi poznala najsvetejše Gospe, da je ona. Zdaj razumem, da se vse device odlikujejo s posebno lepoto; to lepoto izžarevajo.<ref>Prav tam, odlomek 1251.</ref>
* Nepojmljivi Bog, veličina tvojega usmiljenja presega vsakršno pojmovanje ljudi in angelov skupaj. Vsi angeli in ljudje so izšli iz notranjosti tvojega usmiljenja. Usmiljenje je cvet ljubezni; Bog je ljubezen in usmiljenje je njegovo delo; začenja se v ljubezni in v usmiljenju se razkriva. Kar koli pogledam, vse mi govori o njegovem usmiljenju, tudi sama božja pravičnost mi govori o njegovem brezmejnem usmiljenju, ker pravičnost izvira iz ljubezni.<ref>Prav tam, odlomek 651.</ref>
* Moj Bog, vse kar je v meni, naj te slavi, moj Stvarnik in Gospod, in z vsakim utripom svojega srca želim poveličevati tvoje nepojmljivo usmiljenje. Ljudem želim govoriti o tvoji dobroti in jih spodbujati k zaupanju v tvoje usmiljenje. To je moje poslanstvo, ki si mi ga sam določi, Gospod, v tem in prihodnjem življenju.<ref>Prav tam, odlomek 1325.</ref>
* Ko'''Dajem semti molilatri načine za [[Poljska|Poljsko]], semizkazovanje zaslišalausmiljenja besedebližnjim: '''Poljskoprvi sem– posebejdelo; vzljubil,drugi in– čebeseda; botretji pokorna– mojimolitev; volji,v joteh bomtreh povzdignilstopnjah vje močizajeta polnost usmiljenja in svetosti.je Izneizpodbitni njedokaz boljubezni izšlado iskra,mene. kiNa bota pripravilanačin svetduša naslavi in mojpoveličuje poslednjimoje prihodusmiljenje.'''<ref>Prav tam, odlomek 1732742.</ref>
== Viri ==
|
