Sveti Hieronim: Razlika med redakcijama

* Skoraj vse telesne moči se na [[Starost|starčkih]] spremene, samo modrost raste; vse drugo pojema: [[post]], bedenje, tekanje sem in tja, sprejemanje tujcev, skrb za ubožce, stanovitnost v molitvi, obiskovanje bolnikov, ročno delo, da si prislužiš sredstva za miloščino; da ne bom na dolgo govoril: vse, kar opravlja telo, se skrči, ko se telo stre. (iz ''Pisma Nepotianu'' 52,3, iz leta 394)<ref>Rafko Valenčič, stran''[https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/0/61AEBDAB0741459AC1257341003CF79A/$FILE/SVETI%20HIERONIM_M.PDF Sveti Hieronim – mož s Krasa]'' (v nadaljevanju ''Valenčič''), Družina, Ljubljana 2007, strani 42 {{COBISS|ID=234505216}}.</ref>▼

* Zato tako povzdigujem [[Čistost|devištvo]], ne ker bi ga imel, marveč ker občudujem to, česar nimam. (''Pismo Pamahiju'' 48,20, iz leta 393 ali 394)<ref>Valenčič, stran 45.</ref>▼

* Kdor noče biti [[Popolnost|popoln]], greši. (iz ''Pisma menihu Heliodorju'' 14,7)<ref>Valenčič, stran 46.</ref>▼

* [[Post]] ni popolna [[krepost]], marveč šele podlaga drugim krepostim. (''Pismo Demetriadi'' 130,11)<ref>Prav tam.</ref>▼

* Oni <small><nowiki>[</nowiki>[[sveti Pavel]]<nowiki>]</nowiki></small> je bil izučen v hebrejščini in izobraževal se je ob nogah Gamaliela, ki ga je brez zardevanja lahko klical za svojega učitelja, čeprav je bil ugleden <small>[Pavel]</small> kakor apostoli. Grškega govorništva ni cenil, kar pa je znal, je s ponižnostjo prikrival, tako da njegovo pridiganje ni temeljilo na prepričevanju z besedami, ampak na znamenjih kreposti. (''Zagovor proti Rufinu'' 1,17)<ref>sveti Hieronim, ''[http://kud-logos.si/knjige/e_40_Hieronim.pdf Zagovor proti Rufinu]'', prevod Neža Sagadin, KUD Logos, Ljubljana 2010.</ref>▼

* {{Sidro|Zagovor proti Rufinu 1,29}}Zato, možje, ljubimo svoje žene in duše naj negujejo telo, da se bodo žene spremenile nazaj v može in telesa nazaj v duše in ne bo več nobene razlike med spoloma, ter začnimo – tako kot pri angelih, kjer ni moža in žene – tudi mi, ki bomo podobni angelom, že zdaj biti to, kar nam je obljubljeno v nebesih. Upravičeno bi te lahko pretreslo, če ne bi zatem dejal, ''začnimo že zdaj biti to, kar nam je obljubljeno v nebesih''. Ko pravim, da to začnimo že na zemlji, ne odpravljam narave spolov, temveč odvzemam [[poželenje]] in telesno združitev moža in žene, saj apostol <small><nowiki>[</nowiki>[[sveti Pavel|Pavel]]<nowiki>]</nowiki></small> pravi: »To pa rečem, bratje, da je odmerjeni čas kratek. Odslej naj bodo tisti, ki imajo žene, kakor da jih ne bi imeli.« In tudi, ko so Gospoda vprašali, komu izmed sedmih bratov bo žena pripadala ob vstajenju, je dejal: »Motite se, ker ne poznate ne Pisma ne Božje moči. Ob vstajenju se namreč ne bodo ne ženili ne možile, ampak bodo kakor angeli v nebesih.« In resnično, ko je med možen in ženo vzdržnost, nehata biti moški in ženska, ampak se, čeprav sta še vedno v telesih, spremenita v angela, v katerima ni niti moža niti žene. Prav to pravi apostol tudi nekje drugje: »Kajti vsi, ki ste bili krščeni v Kristusa, ste oblekli Kristusa. Ni ne Juda, ne Grka, ni ne sužnja ne svobodnjaka, ni ne moškega ne ženske: kajti vsi ste eden v Kristusu Jezusu.« (''Zagovor proti Rufinu'' 1,29)<ref>Prav tam.</ref>▼

* Mar si niso celo apostoli nasprotovali, ko sta se [[Sveti Pavel|Pavel]] in [[Sveti Barnaba|Barnaba]] sprla glede Janeza, imenovanega Marko? Toda ostala sta prijatelja in šele plovba je ločila tadva, ki ju je združil Kristusov evangelij. Mar se ni taisti Pavel uprl [[Sveti Peter|Petru]] v obraz, ker ta ni hodil pravilno, v skladu z resnico evangelija? A vendar ga je imenoval ''svojega predhodnika'' in ''steber Cerkve'' ter mu predložil svoje oznanilo, ''da bi morda ne tekel ali da ne bi bil tekel v prazno''. Saj se v vprašanju [[Vera|vere]] celo otroci ne strinjajo s starši in žene ne z možmi, pa vendar ne na račun družinske ljubezni. (''Zagovor proti Rufinu'' 3,2)<ref>Prav tam.</ref>▼

* Še psi lajajo v bran svojega gospodarja, ti pa nočeš, da bi jaz lajal za Kristusa? (''Zagovor proti Rufinu'' 3,42)<ref>Prav tam.</ref>▼

* Obraz mi je bil upadel od posta, a srce mi je v mrzlem telesu gorelo od [[Poželenje|poželenja]] in pred človekom, katerega meso je bilo že mrtvo, je plapolal samo ogenj sle. /.../ In kakor mi je Bog priča, ko sem pretočil mnogo solza, ko sem bil dolgo obračal oči proti nebesom, se mi je včasih zazdelo, da sem v zboru angelov. (Pismo 22,7)<ref>Prav tam, stran 325.</ref>▼