Valerij Maksim: Razlika med redakcijama

dodanih 2.444 zlogov ,  pred 1 letom
m
+ 3
(+ Infopolje Oseba)
m (+ 3)
 
{{Infopolje Oseba}}
 
'''[[w:Valerij Maksim.|Valerij Maksim]]''', rimski pisatelj in zgodovinar, 1. stoletje.
 
== Navedki ==
* ''Vrli možje bolj cenijo čast brez življenja kakor življenje brez časti. '' (o [[čast]]i)
 
* ''Vrli možje bolj cenijo [[čast]] brez [[Življenje|življenja]] kakor življenje brez časti. '' (o [[čast]]i)
== Navedki o njem ==
 
* Ker [[Demosten]] – ob omembi njegovega imena vsak najprej pomisli na vrhunec govorniške spretnosti – v rani mladosti ni znal izgovoriti prve črke umetnosti, s katero se je ukvarjal, je svojo govorno napako odpravil s tolikšno prizadevnostjo, da ni naposled nihče izgovarjal te črke razločneje. Poleg tega je svoj pretenak, rezko zveneč glas z neprestano vajo razvil do zrelega, ušesom prijetnega zvoka. Ker je bil šibkih pljuč, si je z napornim delom pridobil tiste moči, ki mu jih je odrekalo njegovo telesno stanje: v enem samem dihu je namreč zajemal številne verze in jih izgovarjal med hitrim vzpenjanjem po strmih poteh, med hojo v plitvem morju pa je imel govorniške vaje ob bučanju valov, da bi si s potrpežljivostjo utrdil ušesa proti hrupu razburkanih skupščin. Baje je imel tudi navado na dolgo in široko govoriti s kamenčki v svojih ustih, da bi brez njih govoril še bolj spretno in tekoče. Bojeval se je proti naravi in iz boja prišel kot zmagovalec, ko je njeno skopost premagal s trdoživo duševno močjo. Tako je enega Demostena rodila mati, drugega marljivost. (pod ''prvo črko umetnosti'' je mišljena črka ''r'' v besedi [[Govorništvo|retorika]])<ref>Valerij Maksim, ''Spomina vredna dejanja in besede'', Litera, Maribor 2004, stran 117.</ref>
[[Kategorija:Ljudje]]
 
=== [[Aleksander Veliki]] ===
 
* Aleksandrovo srce se kar ni moglo nasititi slave. Ko mu je njegov spremljevalec Anaksarh omenil nauk svojega učitelja [[Demokrit]]a, da je svetov nešteto, je odvrnil: »Ojoj, kakšen nesrečnež sem, do sedaj nisem zavzel niti enega!« Posest, ki zadostuje za bivališče vseh bogov, je bila za tega človeka pretesna.<ref>''Spomina vredna dejanja in besede'', stran 124.</ref>
 
* Vrlina in sreča kralja Aleksandra se je hvalila s tremi očitnimi stopnjami [[oholost]]i. Ker se mu je [[Filip II. Makedonski|Filip]] gnusil, si je kot očeta prilastil Jupitra Hamona; ker se je naveličal makedonskih navad in načina življenja, je prevzel perzijsko oblačilo in običaje; in ker je preziral položaj umrljivega človeka, je hlepel po položaju božanstva. Ni ga bilo torej sram, da je zatajil samega sebe kot sin, državljan in človek. (pod ''Jupiter Hamon'' je mišlje egipčanski bog, ki so ga Grki častili kot Zevsa Amona)<ref>''Spomina vredna dejanja in besede'', stran 134.</ref>
 
== Viri ==
 
{{Opombe}}
 
[[Kategorija:Pisatelji]]
[[Kategorija:Zgodovinarji]]
[[Kategorija:LjudjeRimljani]]
3.606

urejanj