Boris Pahor: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
fix+ |
fix+ |
||
Vrstica 4:
== Navedki ==
* Nastopila bo, se mi zdi, dolga doba, ko se bo človeštvo razšlo in si spet poiskalo zelenja in gozdov in rek; in takrat bo v miru in tišini obračunalo z vsemi preteklimi zablodami. (Nekropola)▼
* In v resnici je poleg ljubezni, ki je nedvomno prva, plemeniti upor proti krivični stvarnosti največ, kar lahko prispevamo za rešitev človeškega dostojanstva.▼
* O smrti kakor o ljubezni se človek lahko pogovarja samo sam s sabo ali pa še z ljubljenim bitjem, s katerim se je zlil v eno. Niti smrt niti ljubezen ne preneseta prič.<ref>[https://www.bukla.si/knjigarna/leposlovje/kratka-proza/tako-mislim.html Tako mislim], Bukla.si, pridobljeno 15. november 2020.</ref>
Vrstica 33 ⟶ 30:
* Živela [[svoboda]], smrt fašizmu, svoboda narodu. Naj živi demokratična Slovenija. Naj ljudje začnejo poslušati glas zemlje. Ste vsi trčili? (ob 107 rojstnem dnevu)<ref>[https://www.seniorji.info/si/aktualno/obisk-pri-borisu-pahorju-ob-njegovem-107-rojstnem-dnevu-naj-zacnejo-ljudje-poslusati-glas-zemlje-10216146 Pri Borisu Pahorju ob njegovem 107. rojstnem dnevu: "Naj začnejo ljudje poslušati glas zemlje"], Seniorji.info, pridobljeno 14. november 2020.</ref>
=== ''Nekropola'' ===
▲* Nastopila bo, se mi zdi, dolga doba, ko se bo človeštvo razšlo in si spet poiskalo zelenja in gozdov in rek; in takrat bo v miru in tišini obračunalo z vsemi preteklimi zablodami.<ref>[https://www.primorske.si/kultura/boris-pahor-uciti-bi-se-morali-pri-naravi
▲* In v resnici je poleg ljubezni, ki je nedvomno prva, plemeniti upor proti krivični stvarnosti največ, kar lahko prispevamo za rešitev človeškega dostojanstva.<ref>[https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/59-35-CerkevDoma-8” »V mračni senci zločina«], druzina.si, pridobljeno 25. november 2020.</ref>
== O njem ==
Vrstica 45 ⟶ 47:
* Otroška in mladostna Pahorjeva tržaška in nasploh primorska izkušnja z represijo, katere edini povod je bila kulturna, predvsem jezikovna drugačnost, ga je povsem naravno vodila v tisto slovensko in evropsko smer, o kateri je govoril Srečko Kosovel: ohranimo svoje lastne obraze. Za to na svetu najbolj preprosto in samoumevno pravico je bilo treba v času in prostoru, nad katerim je visela Mussolinijeva beseda totalitario, vztrajati v svoji različnosti, v kulturni, jezikovni in človeški integriteti, zanjo se je bilo treba na vsakem koraku izpostavljati, tvegati, upirati, na koncu tudi bojevati. Ali pa jo zamolčati. In se pridružiti ponižanim, vase zažrtim, potlačenim in za vse življenje frustriranim dušam. Pahor, ki je sodil med prve, bojevite, je dobro poznal tudi druge, splašene in previdne, poznal je strah in pogum, odpor in izdajstvo, poznal je potlačeni bes in glave, potegnjene med ramena, pokončno tveganje ter zadušljivo in previdno vegetiranje svojih rojakov. Iz kompleksnosti težkega zgodovinskega položaja in človeškega odzivanja nanj je zrasla njegova literatura, ki jo danes pozna svet. ([[Drago Jančar]], slovenski pisatelj)<ref name="delo"/>
* Mladenič, ki pri 96 letih še vedno vozi avto, ki se vihravo požene prek dvopasovnice, ko oddaja pošto v domačih Barkovljah pri Trstu, ki sam potuje v Pariz, najraje v spalniku, je naenkrat postal cenjen tudi na Slovenskem. Nekoč je napisal knjigo, v kateri je napadel Kardeljevo pojmovanje naroda, in njena usoda je bila, da so jo dvajset let zaplenjali, prepovedovali in skrivali, zaradi česar tako rekoč živa duša na Slovenskem ne ve, kaj je v njej pisal, danes pa mu je MK v enem dnevu ponatisnila kar pet romanov. Boris Pahor je mož, ki je bil priča celi eri, ko se je upiral fašizmu, nacizmu, komunizmu, a danes tudi glamurju potrošniške družbe. (Mladina, 2009)<ref name="delo"/>
* Boris Pahor je bil vedno samosvoj, ne levi ne desni. Poznal je obe strani, držal pa se je zlate srednje poti. Te se v Sloveniji nihče več ne drži, in to pogrešam. V Sloveniji prevladuje dialektika sovraštva, ki vse reducira samo na zadržanje za [[Janez Janša|Janšo]] ali proti Janši. Pahor pa se je že takrat trdno držal jambora, da ga niso zvabile niti leve niti desne sirene. Še zmeraj kljubuje levim in desnim sirenam: njegova najpomembnejša postavka je slovenska identiteta, slovenska državnost in narodnost. Pahor, slovenski mislec, ni nikoli zaspal ob mitološki figuri Alenčice, ki pomeni slovensko pomlad. Mnogi pa so zaspali, še vedno spijo in tudi glasno smrčijo. ([[Evgen Bavčar]], slovensko-francoski filozof in aktivist)<ref>[https://reporter.si/clanek/tiskana/evgen-bavcar-pahor-slovenski-mislec-ni-nikoli-zaspal-ob-mitoloski-figuri-alencice-446258 Evgen Bavčar: Pahor, slovenski mislec, ni nikoli zaspal ob mitološki figuri Alenčice], Reporter.si, pridobljeno 25. november 2020.</ref>
* Boris Pahor je polemičen in angažiran pisatelj, ki draži svet okoli sebe in je navajen živeti v paradoksih. Piše v [[slovenščina|slovenščini]] in mu nacionalizem ni tuj, štiriindvajset let pa je na slovenski srednji šoli učil italijansko literaturo. Kot socialdemokrat je brezobziren do slovenske levice, »ki od leta 1954 naprej govori, da moramo tržaški socialisti glasovati skupaj z italijanskimi socialisti in ne smemo imeti svojega gibanja.« Katolištvu se je odpovedal in se razglaša za spinozističnega panteista, knjige izdaja pri katoliški založbi. Rad se čudi, ker njegova drža sproža nesporazum. ([[Ervin Hladnik - Milharčič]], slovenski novinar)
| |||