Boris Pahor: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
fix |
fix+ |
||
Vrstica 4:
== Navedki ==
* Nastopila bo, se mi zdi, dolga doba, ko se bo človeštvo razšlo in si spet poiskalo zelenja in gozdov in rek; in takrat bo v miru in tišini obračunalo z vsemi preteklimi zablodami. (Nekropola)
* In v resnici je poleg ljubezni, ki je nedvomno prva, plemeniti upor proti krivični stvarnosti največ, kar lahko prispevamo za rešitev človeškega dostojanstva.
* O smrti kakor o ljubezni se človek lahko pogovarja samo sam s sabo ali pa še z ljubljenim bitjem, s katerim se je zlil v eno. Niti smrt niti ljubezen ne preneseta prič.<ref>[https://www.bukla.si/knjigarna/leposlovje/kratka-proza/tako-mislim.html Tako mislim], Bukla.si, pridobljeno 15. november 2020.</ref>
* Mlad je, kdor gleda na prihodnost v imenu ustvarjalnosti, na spodoben razvoj človeške družbe; star, kdor ne ve, kaj bi počel, in če si že česa želi, potem je to uspeh.▼
▲* Mlad je, kdor gleda na prihodnost v imenu ustvarjalnosti, na spodoben razvoj človeške družbe; star, kdor ne ve, kaj bi počel, in če si že česa želi, potem je to uspeh.<ref name="delo"/>
* Sovražnikom sem odpustil, ne pa teoriji, v imenu katere so delovali.
* Dandanašnji smo pravzaprav siromašni zavoljo prevelike množice podob in vtisov; razmrvili smo svojo ljubezen in se ji oddaljili. Naredili smo prav narobe od tega, kar delajo čebe le; raztrosili smo cvetni prah nad milijon predmetov in kljub tihemu glasu, ki nam to zanika, zmeraj še upamo, da bomo nekoč imeli toliko časa na razpolago, da bomo spet napolnili svoj izpraznjeni panj.<ref>[https://www.mladinska.com/knjige/leposlovje/tako-mislim Tako mislim], Mladinska.com, pridobljeno 15. november 2020.</ref>
* Malora, smo [[komunizem]] odpravili zato, da bodo ljudje zdaj živeli s 400 evri na mesec?
Vrstica 22 ⟶ 28:
* Ljubljana ne zna počastiti Trsta, ne čuti tega. Ne glede na to, če mi dajo ali mi ne dajo, jaz ne sprejmem častnega meščanstva Ljubljane, dokler je taka, kakršna je do danes. (o podelitvi častnega meščanstva Ljubljane)<ref name="politikis" />
* Čeprav vse narode pesti kriza, državniška enotnost pri njih ostaja. Slovenci nimajo spoštovanja do sebe. Samo priklanjati so se pripravljeni levo in desno. Časti se res ne meri po številu prebivalcev, ampak po spoštovanju samega sebe. Danes je samo egoizem posameznika, egoizem strank in tistih, ki so si nagrabili dovolj, da lahko živijo. Za Slovenijo je zato zdaj ključen pregovor Nulla salus sine unitate [Ni rešitve brez enotnosti].<ref>[https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/prerok/ Prerok], Delo.si, pridobljeno 15. november 2020.</ref>
* Menim, da bi zavest, da si mora pač človeška skupnost sama urediti način obstoja, koristila pri iskanju neke pravične organiziranosti. In če imenujemo takšno pojmovanje materialistično, potem bi rekel, da ta duhovnost, ki se je porodila v nas, svetuje, da smo skromni pred misterijem vesoljstva, in če nismo verujoči, to ne pomeni, da nismo globoko religiozni, kot je poudaril [[Albert Einstein|Einstein]].<ref name="rtv"/>
* Živela [[svoboda]], smrt fašizmu, svoboda narodu. Naj živi demokratična Slovenija. Naj ljudje začnejo poslušati glas zemlje. Ste vsi trčili? (ob 107 rojstnem dnevu)<ref>[https://www.seniorji.info/si/aktualno/obisk-pri-borisu-pahorju-ob-njegovem-107-rojstnem-dnevu-naj-zacnejo-ljudje-poslusati-glas-zemlje-10216146 Pri Borisu Pahorju ob njegovem 107. rojstnem dnevu: "Naj začnejo ljudje poslušati glas zemlje"], Seniorji.info, pridobljeno 14. november 2020.</ref>
== O njem ==
* Večina pripovedne proze je zgrajena na povezavi med narodnim odporom zoper fašizem in ljubeznijo. Vloga erosa je poudarjena v celotnem delu tega avtorja, ker pa je obdana z vojsko in smrtjo, gre za izvirno sodobno upodobitev nasprotja eros-thanatos. Pahor tematizira večni človeški boj med temo in svetlobo, med dobrim in zlom, zato je njegova obravnava erosa postala tudi primarna funkcija etosa; proza tega avtorja je tudi proza etosa, ki zahteva osebne odločitve in usmerja k zgodovinskim nalogam. (Jožef Pogačnik, slovenski literarni zgodovinar)<ref name="delo">[https://old.delo.si/kultura/knjizevni-listi/boris-pahor-star-je-kdor-ne-ve-kaj-bi-pocel
Boris Pahor: »Star je, kdor ne ve, kaj bi počel.«], Delo.si, pridobljeno 15. november 2020.</ref>
* Junija letos sva bila oba na knjižnem sejmu v Saint Maloju na bretonski obali, kjer sva predstavljala jaz svoj prvi, on pa že peti ali šesti knjižni prevod v francoščino. Pahor je v dvorani, ki jo je do zadnjega kotička napolnilo kakšnih osemsto poslušalcev, pozabil na literaturo in svojo slavo ter z vso vehemenco spregovoril o pravici do obstoja bretonske kulture in jezika in ostro kritiziral aroganco centralizirane Francije. Dvorana ga je nenehno prekinjala s ploskanjem. ([[Drago Jančar]], slovenski pisatelj, leta 2003)<ref name="delo"/>
* Njegov literarni opus, ki nosi globoko etično sporočilo, dosega visok ugled, ki pa se v Evropo ni razširil prek Ljubljane, temveč prek Pariza. Prav zato so Francozi med glavnimi pobudniki Pahorjeve večkratne kandidature za Nobelovo nagrado za književnost. Njegova dela (več kot 65 publikacij), ki so prevedena v številne tuje jezike, dosegajo visoke številke branosti v Franciji, Nemčiji, ZDA, v zadnjem času pa tudi v Španiji, Italiji, na Madžarskem in Finskem. (Tatjana Rojec, slovensko-italijanska političarka in literarna zgodovinarka)<ref name="delo"/>
* Otroška in mladostna Pahorjeva tržaška in nasploh primorska izkušnja z represijo, katere edini povod je bila kulturna, predvsem jezikovna drugačnost, ga je povsem naravno vodila v tisto slovensko in evropsko smer, o kateri je govoril Srečko Kosovel: ohranimo svoje lastne obraze. Za to na svetu najbolj preprosto in samoumevno pravico je bilo treba v času in prostoru, nad katerim je visela Mussolinijeva beseda totalitario, vztrajati v svoji različnosti, v kulturni, jezikovni in človeški integriteti, zanjo se je bilo treba na vsakem koraku izpostavljati, tvegati, upirati, na koncu tudi bojevati. Ali pa jo zamolčati. In se pridružiti ponižanim, vase zažrtim, potlačenim in za vse življenje frustriranim dušam. Pahor, ki je sodil med prve, bojevite, je dobro poznal tudi druge, splašene in previdne, poznal je strah in pogum, odpor in izdajstvo, poznal je potlačeni bes in glave, potegnjene med ramena, pokončno tveganje ter zadušljivo in previdno vegetiranje svojih rojakov. Iz kompleksnosti težkega zgodovinskega položaja in človeškega odzivanja nanj je zrasla njegova literatura, ki jo danes pozna svet. ([[Drago Jančar]], slovenski pisatelj)<ref name="delo"/>
*Mladenič, ki pri 96 letih še vedno vozi avto, ki se vihravo požene prek dvopasovnice, ko oddaja pošto v domačih Barkovljah pri Trstu, ki sam potuje v Pariz, najraje v spalniku, je naenkrat postal cenjen tudi na Slovenskem. Nekoč je napisal knjigo, v kateri je napadel Kardeljevo pojmovanje naroda, in njena usoda je bila, da so jo dvajset let zaplenjali, prepovedovali in skrivali, zaradi česar tako rekoč živa duša na Slovenskem ne ve, kaj je v njej pisal, danes pa mu je MK v enem dnevu ponatisnila kar pet romanov. Boris Pahor je mož, ki je bil priča celi eri, ko se je upiral fašizmu, nacizmu, komunizmu, a danes tudi glamurju potrošniške družbe. (Mladina, 2009)<ref name="delo"/>
* Boris Pahor je polemičen in angažiran pisatelj, ki draži svet okoli sebe in je navajen živeti v paradoksih. Piše v [[slovenščina|slovenščini]] in mu nacionalizem ni tuj, štiriindvajset let pa je na slovenski srednji šoli učil italijansko literaturo. Kot socialdemokrat je brezobziren do slovenske levice, »ki od leta 1954 naprej govori, da moramo tržaški socialisti glasovati skupaj z italijanskimi socialisti in ne smemo imeti svojega gibanja.« Katolištvu se je odpovedal in se razglaša za spinozističnega panteista, knjige izdaja pri katoliški založbi. Rad se čudi, ker njegova drža sproža nesporazum. ([[Ervin Hladnik - Milharčič]], slovenski novinar)
Vrstica 32 ⟶ 52:
* Boris Pahor je želel spričo porasta fašizma v Evropi in razvrednotenja [[Edvard Kocbek|Kocbekovega]] delovanja in naše osvobodilne borbe napraviti knjižico, ki bi bila spomin, obramba njegove časti, hkrati pa tudi obramba časti naroda samega. Kot pravi Pahor, če bomo mi kot narod zavrgli svoj [[Narodnoosvobodilni boj|osvobodilni boj]], svojo protifašistično držo, svojo privrženost [[demokracija|demokraciji]] in svobodi, smo si zaprli svojo prihodnost. ([[Peter Kovačič Peršin]], slovenski teolog in pisatelj)<ref>[https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/boris-pahor-o-edvardu-kocbeku Boris Pahor o Edvardu Kocbeku], Druzina.si, pridobljeno 14. november 2020.</ref>
* Dobri pisatelji se ne odlikujejo le po zaokroženih opusih, njihova dediščina je tudi množica sugestivnih misli, ki si jih bralstvo zapomni ali celo beleži, da pozneje zakrožijo kot pripravni citati in resnice. Ali, v primeru našega tržaškega avtorja - kakor odbleski od valovanja morske gmote, kratki, ostri in presvetljujoči. (Zdravko Duša, slovenski urednik)<ref name="rtv">[https://www.vecer.com/v-soboto/o-knjigi-boris-pahor-tako-mislim-10149135 (O KNJIGI) Boris Pahor: Tako mislim], Vecer.com, pridobljeno 15. november 2020.</ref>
* Ne slavimo dejstva, da je Boris Pahor danes star 107 let. Slavimo njegov umetniški opus. Slavimo pogum, vztrajnost, drznost, ustvarjalnost. Ne slavimo spleta srečnih okoliščin, zaradi katerih je mož, rojen pred prvo svetovno vojno, še vedno med nami. Slavimo dejstvo, da je z nami kot pisatelj delil otroški pogled na goreči Narodni dom, slavimo njegov upor proti fašizmu, opis upora, slavimo knjige, eseje, publikacije, ki jih je urejal, slavimo njegovo pedagoško delo. Slavimo pogum in vztrajnost, s katerim je Edvarda Kocbeka prepričal, naj spregovori o povojnih izvensodnih pobojih. Slavimo tisto, kar je kot pričevalec 20. in tudi 21. stoletja prenesel na naslednje generacije. Tega, kar Boris Pahor prenaša na naslednje generacije, je veliko veliko več, kot bi navaden smrtnik sestavil v stoletnem življenju. ([[Ali Žerdin]], slovenski novinar)
| |||