Ivan Cankar: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
fix |
fix+ |
||
Vrstica 5:
== Navedki ==
* Prvikrat je človek oskrunil svojo mladost, kadar je prvikrat molčal, ko mu je srce ukazovalo, da naj govori. Iz živalske sebičnosti se je razvila [[strahopetnost]].
* ... [[slovenščina|slovenska beseda]] je beseda praznika, petja in vriskanja.
* [[Sreča]] je kot sonce. Ko je najlepša, zatone.
* Sanje, ki jih sanjam zdaj jaz in ki jih sanjaš ti, so sence prave resnice, pač so oblike strahotno povečane, nadvse čudno pokvečene in skrivenčene; toda resnica le ostane, spoznaš jo koj in srce ti je žalostno. (Podobe iz sanj)
* Ves svet je bil v meni; in dam mu vso svojo lepoto in ga ustvarim iznova. (Tujci)<ref>[https://www.rtvslo.si/kultura/citat/ivan-cankar/533078 Ivan Cankar], Rtvslo.si, pridobljeno 29. oktober 2020.</ref>
* Zunaj pa je bil [[mraz]] in je bila noč; življenje, zaničevano in zaničevanja vredno, je šlo mimo in je rožljalo z molkom. (Hiša Marije Pomočnice)<ref>[https://www.rtvslo.si/kultura/citat/ivan-cankar/537912 Ivan Cankar], Rtvslo.si, pridobljeno 29. oktober 2020.</ref>
* Naši od omedlevice navdušeni Ilirci pa niso pozabili samo na slovensko kulturo ([[slovenščina|slovenskega jezika]] itak nikoli niso znali), ne samo na [[Primož Trubar|Trubarja]], [[France Prešeren|Prešerna]] in [[Fran Levstik|Levstika]], temveč pozabili so navsezadnje kar sami nase, na svoje ime in na svojo domovino. Pravega Ilirca je sram, da stanuje v Ljubljani, ne pa v Šabcu ali vsaj v Varaždinu ... Ljudje so zdaj med nami - saj jih lahko vsaki dan slišite - ki bi nas najrajši prodali - kaj prodali - kar dali vbogajme.<ref name="Plus">[https://www.portalplus.si/1503/ivan-cankar/ Ivan Cankar], Portalplus.si, pridobljeno 6. november 2016.</ref>
Vrstica 20 ⟶ 24:
* Nikdar se še ni naš [[Slovenci|slovenski narod]] tako visoko, tako sijajno razmahnil, kakor v teh zadnjih dveh letih [[prva svetovna vojna |vojne]]. Dokazal je vsemu svetu, da je zrel za [[svoboda|svobodo]], zrel za lasten svoj dom. Priznam odkrito, da sem v prvih mesecih vojne trepetal za ta narod, ki ga ljubim, kolikor človek ljubiti more. Rekel sem si v plahem srcu: 'Ta peščica dobrih ljudi ob Adriji bo v svetovnem metežu izginila, bo poteptana, truplo njeno bo vrženo v morje!' - Ni me sram tiste plahosti; saj vem, da jih je bilo mnogo, ki so mislili kakor jaz. Kmalu že pa sem videl znamenja, videl jih v svojo srčno radost in obenem v svojo sramoto, da tega naroda, ki ga ljubim - nisem poznal. Ne poznal odporne moči njegove, ne politične zrelosti njegove, ne njegove samozavesti. Tako so nas tujci in potujčenci delali majhne in slabe, da smo nazadnje že sami verovali v to svojo neznatnost in nemoč! Izkazalo pa se je, da nas ta silni vihar ni potisnil k tlom, temveč, da nam je opral duše in srca, nas pomladil, nas dvignil kvišku!<ref name="Plus"/>
* Močan si, o slovenski narod! Tisoč in petsto let krvaviš, izkrvavel nisi! Narod mehkužnik bi dušo izdihnil, še sveče bi mu ne žgali, še bílj bi mu ne peli — ti pa, tisočkrat ranjen, v trpljenju utrjen, ti komaj zmaješ z rameni pod težko sovražno pestjo in praviš: „Nikarte! Ta burka je stara že tisoč let!“<ref>[https://www.amebis.si/slovnice/ebooks/slovnica1956/files/assets/basic-html/page6.html Slovenska slovnica 1956] Amebis.si, pridobljeno 10. december 2017.</ref>
Vrstica 39 ⟶ 44:
* Prijatelji, zdaj gre za življenje in smrt! Jaz upam v življenje! In takrat, kadar si uresničimo to pravo življenje, takrat si bomo zopet pogledali v oči in se povprašamo: Kdo si? Kako misliš ti? Ali si mi brat ali nebrat?! - Zdaj pa je vrsta ena, je prapor en sam!<ref name="rtv"> [https://www.rtvslo.si/kultura/razglednice-preteklosti/ocisceni-in-pomlajeni-ivan-cankar-vecni-prerok-slovenskih-politicnih-strank/281624 "Očiščeni in pomlajeni" Ivan Cankar - večni prerok slovenskih političnih strank], Rtvslo.si, pridobljeno 13. oktober 2019.</ref>
* Jaz verujem v to družino svobodnih narodov. Jaz verujem, da bo iz te brezprimerne preizkušnje izšlo prerojeno [[človeštvo]]! Bil bi hinavec in lažnivec, če bi se imenoval socialista, pa bi v globočini svoje duše ne veroval v svoje ideale! Nič se ne bojmo, nič se ne strašimo dnevnega trpljenja, ne zakrivajmo oči pred grozotami časa — pogumno jim glejmo v lice! Ne samo človek, ne samo narod, tudi človeštvo se bo vzdignilo iz močvirja, očiščeno in pomlajeno! V to verujmo, v to zaupajmo — in lažje nam bo trpljenje! [[Kristus]] je zmagal, ko je bil na križ razpet; človeštvo je moralo brezmejno trpeti, da si je zaslužilo prerojenje in vstajenje!
=== ''Na klancu'' ===
| |||