Sveti Duh: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →Navedki o njem: + 1 |
m + 1 |
||
Vrstica 9:
* Ko nas Sveti Duh združi s seboj, nas naredi duhovne, znova uvede v [[raj]], vodi v nebeško kraljestvo in v posinovljenje, daje zaupanje, da Boga kličemo Očeta in smo deležni Kristusove milosti, da se imenujemo otroci luči in smo deležni večne slave. ([[Bazilij Veliki]])<ref>Sveti Bazilij, ''Liber de Spiritu Sancto'', 15,36; v: ''Katekizem Katoliške cerkve'', Slovenska škofovska konferenca, Ljubljana 1993, člen 736 {{COBISS|ID=36357888}}.</ref>
* Poslušaj, kaj ji govori ta žarek: »Nikakor nočem, da bi se kdaj pogubila, takšna je ljubezen, ki ti jo prinašam. In če bi bilo mogoče, bi se zaradi ljubezni, ki ti jo prinašam, raje sam pogubil. Ker pa ljubezen ne more trpeti nobene pomanjkljivosti, sem te prisiljen zapustiti. In kakor bi lahko prek mene dosegla vsakršno blaženost, tako te lahko brez mene zadene vsakršno gorje.« ([[Katarina Genovska]] o svoji duši, ki jo je zadel žarek Božje ljubezni, to je Sveti Duh)<ref>sveta Katarina iz Genove, ''Razprava o vicah in Duhovni pogovor'', prevod Alen Albin Širca, Družina, Ljubljana 2012, stran 42.</ref>
* Božji Sin je posvečen za Kristusa (Mesijo) z maziljenjem Svetega Duha v svojem učlovečenju. ([[Katekizem Katoliške cerkve]])<ref>''Katekizem Katoliške cerkve'', Slovenska škofovska konferenca, Ljubljana 1993, člen 745 {{COBISS|ID=36357888}}.</ref>▼
▲* Božji Sin je posvečen za Kristusa (Mesijo) z maziljenjem Svetega Duha v svojem učlovečenju. (''[[Katekizem Katoliške cerkve]]'')<ref>''Katekizem Katoliške cerkve'', Slovenska škofovska konferenca, Ljubljana 1993, člen 745 {{COBISS|ID=36357888}}.</ref>
* Stoletja minejo, toda [[Cerkev]] je kot resnica, ena je in večna. Bratje, verjemite mi: toliko Svetega Duha imamo, kolikor ljubimo Cerkev. ([[papež Janez XXIII.]])<ref>Bosco de Ambrogio, ''Papež Janez Dobri'', Ognjišče, Koper 1967, stran 151.</ref>
| |||