Slovenci: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →Glej tudi: + 1 |
fix+ |
||
Vrstica 27:
* Slovenska politika je, naravno, odraz značaja naroda. Marljivi, vztrajni in počasnega mišljenja so Slovenci dobri podrejeni uslužbenci, iz njihovih vrst pa izide le malo voditeljev. Nekoliko pohlepni, morebiti zato, ker je bil boj za obstanek vedno trd, so nenehno nezaupljivi in se izrazito zatekajo k laži, pa čeprav brez praveg cilja. Čeprav vdani klerikalizmu, velja pijanstvo kot prvi narodni [[greh]], razvrat pa je takoj za njim na drugem mestu. Od vseh lastnosti pri Slovencih najbolj izstopa okoreli [[materializem]]. ([[Thomas Rapp]], britanski diplomat)<ref name="dli"/>
* Ko prebiram lepi katalog, ki ga je sedem učenjakov sestavilo za dražbo mecklenburške zbirke, ter srečavam v njem imena najraznovrstnejših narodov in plemen, ki so v pradavnini živela ter se kretala po [[Evropa|Evropi]], tedaj mi oko nehote išče ime mojega naroda, ki je bil poldrug tisoč let lastnik in čuvar teh bajnih zakladov. Zaman! Nekje je sicer zapisano ime kraljevine, nekje tudi ime upravne edinice, v kateri leže danes njih najdišča, o narodu samem pa niti besedice. Kot da smo srednjeafriško pleme, ki nima svojega narodnega imena, temveč samo biološki naziv, kakor ga ima kaka pasma vijolic ali kuncev. Morda pa so nas zamolčali iz obzirnosti. Ali naj ves [[svet]] izve za naše ponižanje? Ali naj res izve, da živi v kulturni Evropi narod, ki je bil lastnik in čuvar tega bogastva dljè, kot je trajala hallstattska in keltska doba skupaj, ki je poldrug tisoč let pomagal vzdrževati na tem ozemlju štiritisočletno zvezanost indoevropske kulture in civilizacije ter jo tudi uspešno branil s svojo krvjo: pa je šel in je kot [[Ezav]] za skledo leče prodal svoje prvenstvene pravice nad zakladi, ki so vzrastli iz njegove zemlje in bili v njej zakopani. ([[Pavel Grošelj]] o dražbi mecklenburške zbirke v New Yorku in Slovencih)<ref>Janez Dular, ''[https://www.academia.edu/7809212/Kako_je_nastala_in_zakaj_je_od%C5%A1la_na_tuje_mecklenbur%C5%A1ka_zbirka_The_origin_of_the_Mecklenburg_Collection_and_why_it_was_moved_abroad_ Kako je nastala in zakaj je odšla na tuje mecklenburška zbirka (The origin of the Mecklenburg Collection and why it was moved abroad)]'', Academia.edu, pridobljeno 4. november 2016.</ref>
* Naselili smo se na križišču potov, ki vodijo od severa na jug, od vzhoda na zahod. Drzno smo se zarili v Srednjo Evropo in ko se je ta, ob preseljevanju narodov vsa nemirna, zopet umirila, smo se znašli, najmanjši med slovanskimi narodi, na točki, kjer se stikajo tri velike evropske rase. Težko, za nadaljnjo usodo Slovencev odločilno dejstvo! Izgubili smo kmalu svojo politični samostojnost, menjali gospodarje in gledali borbe tujerodnih mogočnikov za našo zemljo. Če bi nam bilo usojeno, da izginemo, bi se bilo to že zdavnaj zgodilo. Toda vse je minilo, narod v temeljih zdrav, pa je ostal, vztrajal in se kalil ob naporih tujih sil, ki so si postavile cilj, da uničijo vse, kar je slovenskega. V teh borbah je politično dozorel in zmagal. ([[Anton Korošec]], slovenski politik)<ref>[http://ojs.inz.si/pnz/article/view/32/33 Vprašanje domoljubja na Slovenskem v času Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev/Jugoslavije 1918–1941]</ref>
* Stvar je nujna in ne trpi nobenega odlašanja. Ne smemo prezreti, da se je ravno položaj Slovencev v [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] po sporazumu s [[Hrvati]] močno spremenil. Postali smo proti svoji volji nek mrtev del državne celote, brez pravega skupnega in brez zadostnega lastnega življenja. Ravno v tem pa je največja nevarnost sednjega našega stanja, pa naj si bo za nas same ali za državo kot celoto. V teh težkih dneh ravno mi Slovenci ne smemo biti le pasiven trpen objekt vladanja in upravljanja brez pravega sodelovanja in brez prave soodgovornosti, marveč moramo zaživeti posebno močno narodno in politično življenje, moramo postati zares živ in aktiven ud državnega organizma. ([[Andrej Gosar]], slovenski politik in ekonomist)
* Trditvi, da smo politično zrel narod, bom pritrdil šele, kadar bo individualno politično dejstvovanje obsegalo vsa vprašanja in probleme, pravice in dolžnosti človeka ter njegova razmerja do socialnih organizacij naroda in države. Zato pa je treba še močne politične vzgoje. Meni se zde politične razmere pri nas znak naše politične primitivnosti. ([[Anton Melik]], slovenski geograf)<ref name="dli">[https://siol.net/novice/slovenija/kako-smo-se-naucili-demokracije-320975 Kako smo se (na)učili demokracije], Siol.si, pridobljeno 13. december 2018</ref>
Vrstica 41:
* Slovenski človek, ki vse to ve in nekaj bere, da bi se ne uprl sužnosti? Ti, mož, potomec tistih junaških prednikov, ki so pred Turkom obranili našo deželo, boreč se za križ častni in svobodo zlato, ti da bi se v nevarnosti ne postavil v bran? Ta [[kmet]], sin tistih puntarjev, ki so nekdaj naskakovali tujčeve graščine, ta da bi dopustil, da njegova zemlja, ki je danes svobodna, zopet pride pod kake pritepence? On, ki bi se pravdal za eno brazdo do smrti, da bi dopustil, da vso deželo pograbi tujec? In slovenske žene in dekleta, hčere tistih, ki so nekdaj pesjane polivale z vrelo smolo in ki so še nedavno izpričale svoje junaštvo pobirajoč podpise za našo svobodo v brk tujemu žandarju, ki je strahoval deželo, da bi v sedanji odločilni uri odpovedale? ([[Janez Janžekovič]], slovenski duhovnik in filozof)<ref>[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R5SMOTOL], Dlib.si, pridobljeno 16. december 2018.</ref>
* Neusmiljeno je potrebno pokoriti to uporno [[ljudstvo]]. Ravnati je potrebno kot [[Julij Cezar]] v nepokorni Galiji. Iztrebiti je potrebno vse moške te preklete rase. ([[Benito Mussolini]] o Slovencih v Gorici 31. Julija 1942)<ref>[http://www.vrtovin.si/Proslava2018.htm Proslava], vrtovin.si, pridobljeno 24. marec 2018.</ref>
* V nobeni jugoslovanski deželi, pri nobenem jugoslovanskem narodu ni bilo tolikšne samozavesti, tolikšnega navdušenja nad ustvarjanjem svoje lastne države. Tega sem se zavedel šele med zasedanjem slovenskih odposlancev, ki se je začelo v Kočevju 1. oktobra 1943. ([[Milovan Đilas]], črnogorski politik)<ref>[https://www.mladina.si/171157/slovensko-nacionalno-vprasanje/ Slovensko nacionalno vprašanje], Mladina.si, pridobljeno 26. september 2019.</ref>
* Kot zel urok pa vse politično življenje Slovencev spremlja pomanjkanje čuta za pomen državnih struktur, za javnopravne in državnopravne elemente narodovega organizma. To dokazuje [[zgodovina]] prav do današnjih dni, celo vprav še v naših dneh. ([[Franc Dolinar]], slovenski duhovnik)<ref name="zav">[http://www.zaveza.si/zaveza-st-1-ideja-samostojne-slovenske-drzave-france-dolinar/ ZAVEZA ŠT. 1 – IDEJA SAMOSTOJNE SLOVENSKE DRŽAVE (FRANCE DOLINAR)], zaveza.si, pridobljeno 9. marec 2018</ref>
* Narod, ki barva svoje telegrafnice zato, da ne bi tako brezupno osamljene štrlele kvišku, ne more propasti! ([[Haile Selassie I.]] med obiskom [[Slovenija|Slovenije]])<ref>[https://val202.rtvslo.si/2014/04/girma-t-fantaye-ne-moremo-ziveti-v-zaporu/ Girma T. Fantaye: “Ne moremo živeti v zaporu!], Val202.rtvslo.si, pridobljeno 14. december 2018.</ref>
Vrstica 51:
* Vsi tisti Slovenci, ki jim sedanja [[Srbija]] in bratsko enotna [[Jugoslavija]] nista po godu, se lahko mirno izselijo v Gradec ali Philadelphio. ([[Mihailo Švabić]] o Slovencih na mitingu resnice na Ušću v Beogradu 21. 11. 1988))<ref>[http://www.mladina.si/156793/kverulant/ Kverulant], Mladina.si, pridobljeno 04. avgust 2017.</ref>
* Temu malemu narodu je treba priznati nadarjenost za politiko, spretnost in prebrisanost, s katerimi je premagal [[Srbi|Srbe]] in razdejal Jugoslavijo. [[Anton Korošec|Korošec]],[[Edvard Kardelj|Kardelj]], [[Stane Kavčič|Kavčič]], [[Stane Dolanc|Dolanc]], Kučan so ustvarili samostojno slovensko državo pod pokroviteljstvom [[Jugoslavija|Jugoslavije]] in znotraj utvare srbskega jugoslovanstva. Slovenski politiki so bili poleg [[Vladko Maček|Mačka]], [[Josip Broz Tito|Tita]] in [[Vladimir Bakarić|Bakarića]] najponosnejši in najuspešnejši jugoslovanski politiki po prvi svetovni vojni. ([[Dobrica
* Dragi Slovenci, odkrito vam povem, niso še tisti pravi hudi časi, prišli bodo hudi časi. To se sploh ne moremo zavedati, kakšni časi bodo prišli, dragi Slovenci. Dragi Slovenci, povem vam, toliko revežev, toliko bogatašev slovenska zemlja ni imela, kot jih bo imela sedaj. Ogromno tovarn bo propadlo, koliko vas bo brez kruha? To so velikanske napake, zapomnite si, kaj sem vam rekel. ([[Ivan Kramberger]] v govoru leta 1992)<ref>[https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/ivek-nas-je-opozarjal-odprite-oci-slovenci Ivek nas je opozarjal: Odprite oči, Slovenci], Slovenskenovice.si, pridobljeno 16. december 2018.</ref>
* V svoji organizacijski vnemi se Slovenec razvija v birokrata, navadno že s slabšalnim pomenom, se pravi v 'okostenelo uradovanje po predpisih' (tako Verbinc, Slovar tujk). Ta naravnanost v birokracijo nas tepe v upravljanju države. Slovenec ima strašno veselje v ustanavljanju komisij, ki naj bi izvedle ali nadzorovale kakšno delo. Ustanovil je posebno društvo za zidanje cest. Potem je ustanovil še komisijo, ki to društvo nadzoruje. Nato ustanovi nadzorno komisijo, pozna krajevne in republiške in končno parlamentarne komisije, vse najbrž zato, da bi se zavlekel začetek zidanja novih cest. Medtem zbirajo imenovane komisije predloge za in proti cestnim načrtom, menda vse zaradi tega, da cest vendarle ne bi bilo treba začeti zidati. Slovenec je velik v organizaciji, največji je v birokraciji, najmanjši v izvedbi načrtov. ([[Anton Trstenjak]], slovenski akademik)
* Naš narod je v 20. stoletju morda dosegel največ: dosegli smo povrnitev Primorske, dostop k morju, dosegli smo svojo državo in verjetno gospodarsko osnovo, na kateri bi lahko še danes gradili in tudi bomo, če se bomo le spametovali. Vrednote 2. svetovne vojne pa smo odstranili, in to so pokončnost, samozavest … Takrat smo od hlapcev postali gospodarji svoje usode. Namesto, da bi to dograjevali smo 1991 vse izbrisali, kot da je vse neuporabno. Veljalo bi marsikaj vrniti nazaj. Mi smo pokazali, da smo prišli nepripravljeni v [[Evropska unija|Evropsko unijo]]. Pokazali smo, da se moramo še učiti državnosti, v kateri bomo živeli. Evropa ni to, da ti prideš gor in se vsem klanjaš. To je zverinjak, gospodarski, političen in diplomatski. A ta slovenski narod ima v genih, da ne trpi zaostajanja za Evropo in bomo to s časoma nadoknadili in ujeli preostale. Spet bomo postali zgodba o uspehu. ([[Franc Sever-Franta]], slovenski častnik in gospodarstvenik)
== Pregovori ==
| |||