Marijina prikazovanja v Medžugorju: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Navedki o njih: + 2 |
m pp opomba |
||
Vrstica 75:
:* Ko skozi [[Sveto pismo]] spoznaš Marijo kot Devico, ponižno in molčečo, zaskrbljeno in pametno, ki o vsem razmišlja v svojem srcu, vendar zelo malo o tem govori, potem se človek – vernik lahko samo začudi nad zgodbo, kako se tu, v Medžugorju, že skoraj dvajset let – ena manj – iz dneva v dan domnevno prikazuje in po pet, deset ali petnajst minut tako imenovanim »vidcem« kakor da nekaj predaja: ali v obliki tako imenovanih »sporočil« ali v obliki »desetih skrivnosti«, ne ve se natančno, če jih je točno 10, to je, ali so pri vsakem človeku iste, ali jih je šestkrat več, to je, da so pri vsakem drugačne. Ali to pomeni, da se je to »videnje« do nekega dne, recimo, pojavilo okoli 6940-krat, to je 19 let krat 365/6 dni? In da stalno, vsaki dan, pridiga, vendar se samo enkrat mesečno oglasi z »javnim« sporočilom, se zahvaljuje domnevnim »vidcem«, da so se odzvali njenemu klicu? Tako, pravim, dvajset let, in tako se nadaljuje nadaljnjih deset, dvajset ali koliko že let. (v pridigi za birmo v Medžugorju, 1. julija 2000)<ref>''Misterij Međugorja'', strani 177–178.</ref>
:* V Mostarsko-duvnovski škofiji obstaja problem, ki je v zadnjih letih praktično zdrsnil v razkol. Vsaj devet frančiškanov, izključenih iz Frančiškanskega reda, OFM, in suspendiranih a divinis, se je uprlo sklepom Svetega sedeža in niso pustili prenosa nekaterih župnij iz frančiškanske uprave v škofijsko. Zavzeli so vsaj pet župnij s silo in v njih opravljali vsa duhovniška opravila. Neveljavno asistirajo na porokah, spovedujejo brez potrebnega pooblastila, nekateri izmed njih podeljujejo mladim neveljavno birmo, leta 2001 pa so poklicali tudi enega starokatoliškega diakona, ki se je lažno predstavljal za škofa in je »birmal« okoli 800 mladih v treh župnijah, itd.<br>Dva izmed njih, odpuščena iz reda, sta poskušala dobiti škofovsko posvečenje od švicarskega starokatoliškega škofa [[Hansa Gerny|Hansa
* Kaj veš o dogajanjih v Medžugorju? Ampak kaj, če bo Marija rekla, da imajo v sporu s škofom hercegovski frančiškani prav? To bo znak, da so prikazovanja lažna. ([[Franjo Šeper]], prefekt Kongregacije za nauk vere, leta 1981 v razgovoru z zagrebškim duhovnikom Stanislavom Vitkovićem, ko je bil ta pri njemu v Rimu; Šeper je kot prefekt 25. februarja 1978 določil postopek za ugotavljanje avtentičnosti prikazovanj)<ref>''Misterij Međugorja'', stran 186.</ref>
Vrstica 83:
* Jaz vedno molim. Tudi vi molite in nadaljujte z molitvijo za cel svet in zanj <small>[za škofa]</small>. Zelo nevarno je, če se ne verjame. Zadnje prikazovanje, zadnje sporočilo! To je najhuje, če ne verjame! Težko bo; in ljudstvo in škofe utegne odvrniti od tega, da bi verjeli. Vendar jaz potrebujem to čvrsto vero. Ne, če želi verjeti; on MORA verjeti! Ne, če želi, kakor pravim ljudstvu: »Če želiš, veruj!« Vendar njemu pravim, da MORA verjeti. Ker Satan ga želi premagati. Jaz pa se borim proti njemu <small>[Satanu]</small>. ([[Jelena Vasilj]], vidkinja, je posredovala to Marijino sporočilo škofu [[Pavao Žanić|Pavlu Žaniću]]; na Ordinariat ga je prinesel pater [[Tomislav Vlašić]]; tu je naveden samo del sporočila)<ref>''Ogledalo pravde'', stran 83.</ref>
* 28. V. 1984. (Ponedeljek). Danes sem obiskal o. škofa Pavla Žanića. Prinesel sem mu zadnji del Dnevnika [[Jelena Vasilj|Jelene]] in Marijane Vasilj. Pravtako sem mu prinesel Marijino sporočilo, dano Jeleni za njega, za svetega Očeta in za krščansko javnost, da je Marijin 2.000. rojstni dan
* Od prvih novic, ki so sporočale izredne dogodke v tej župniji, je škofijski urad pazljivo spremljal novice in zbiral vse, kar bi lahko služilo iskanju resnice. Škof je pustil vidcem in pastoralnemu osebju popolno svobodo, celo branil jih je pred napadi tiska in politike. Snemali smo pogovore na kasete,
== Viri ==
| |||