Adolf Hitler: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
+ Infopolje Oseba
Ipos (pogovor | prispevki)
+
Vrstica 14:
 
* Grem po poti, ki jo narekuje previdnost z gotovostjo mesečnika. (o [[filozofija|filozofiji]])
 
* Za [[Nnemčija|Nemčijo]] je uničenje [[Francija|Francije]] le sredstvo, da se bo lahko razširila drugam … če si želimo več ozemlja na evropskih tleh, ga lahko iztrgamo predvsem [[Rusija|Rusiji]] … [[Država]] je rasni organizem …skrbeti moramo za to, da ohranimo čisto raso … najljubši otrok narave, najbolj močan, pogumen in marljiv je arijec – njemu je previdnost priznala pravico do gospodovanja … [[Slovani]] in [[Židje]] ne pripadajo dobri rasi, zato so ljuljka. (zapis v knjigi Moj boj iz leta 1925)
 
* To je moja zadnja teritorialna zahteva v Evropi in jo bom - tako sam [[bog]] hoče - tudi dosegel. (o Češkoslovaški leta 1938)
 
* Naredite mi to deželo spet nemško, tako nemško, kot je nemška preostala Štajerska.<ref>[http://www.delo.si/druzba/26-april.html 26. april], Delo.si, pridobljeno 28. januar 2017.</ref>
Vrstica 19 ⟶ 23:
* Habsburžanom in avstrijskemu plemstvu najbolj zamerim, da v več kakor 500 letih niso mogli ponemčiti tistih nekaj kilometrov od Alp do Jadrana, da tako Nemci niso prišli do Trsta, ki bi moral postati nemška luka.<ref>Cvetka Hedžet Tóth, ''[http://revija-borec.si/pdf/borec__690-694_z.pdf Pravica do upora – etični imperativ]''; v: Borec, letnik LXIV, številka 690–693, 2012, stran 305, pridobljeno 13. julij 2017.</ref>
 
* [[Fašizem]] v Italiji se lahko zaradi mene tudi pomiri s Cerkvijo. Tudi jaz bom to storil. Zakaj pa ne? Toda to me ne bo oviralo, da ne bi krščanstva s koreninami vred iztrebil iz Nemčije. Človek je lahko ali kristjan ali Nemec. Oboje pa ne more biti. (besede, ki jih je izrekel v ozkem krogu svojih somišljenikov februarja 1933)<ref>Josef Holzer, ''Zgodovina Cerkve v stotih slikah'', prevedel in priredil France M. Dolinar, Družina, Ljubljana 1995, strani 402–403.</ref>
 
* Pojdite in jih pobijte brez usmiljenja ... Kdo se danes še spominja uničenja Armencev? (v nagovoru svojim generalom 22. avgusta 1939)<ref>[https://www.delo.si/sobotna/kdo-se-danes-se-spominja-unicenja-armencev.html »Kdo se danes še spominja uničenja Armencev?«], delo.si, pridobljeno 6. april 2018</ref>