Gregorij Rožman: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
+ Infopolje Oseba
Vrstica 22:
 
== O njem ==
 
* Ali ste kdaj nastopili v javnosti proti preganjanju in izseljevanju slovenskega prebivalstva na Štajerskem in Gorenjskem! Ali ste z eno samo besedo obsodili zločinske umore nemških in laških krvnikov nad stotinami slovenskih žrtev ? Ali ste kot pastir ljubljanske škofije javno nastopili proti fašistični obsodbi, ki je na zverinski način dala usmrtiti 16 popolnoma nedolžnih žrtev ? Ali se zavedate, da že zaradi tega, ker te osnovne dolžnosti niste izpolnili, niste imeli nobene pravice, da se kakorkoli potegnete za dva denuncianta, še manj pa za to, da ju proglasite za krščanska mučenika ? ([[Edvard Kocbek]] v Velikonočni poslanici katoličanov v Osvobodilni fronti leta 1942)<ref>[https://marijanzlobec.wordpress.com/2018/06/04/kocbek-je-ocital-rozmanu-da-ni-z-eno-besedo-obsodil-zlocinskih-umorov-nemskih-in-laskih-krvnikov/comment-page-1/ KOCBEKKocbek JEje OČITALočital ROŽMANURožmanu, DAda NIni Zz ENOeno BESEDObesedo OBSODILobsodil ZLOČINSKIHzločinskih UMOROVumorov NEMŠKIHnemških INin LAŠKIHlaških KRVNIKOVkrvnikov],marijanzlobec Marijanzlobec.wordpress.com, pridobljeno 5. junij 2018 .</ref>
 
* Za nas je škof Rožman vojni zločinec. Po naših zakonih bi moral biti obsojen na smrt, a zaradi manjše zaostritve do Cerkve smo ga obsodili le na šestnajst let. Vatikan bi ga moral kot zločinca odstaviti. Ker tega ne stori, se vmešava v naše notranje zadeve. ([[Boris Kraigher]] kot minister za notranje zadeve Ljudske republike Slovenije, v pogovoru z Antonom Vovkom, [[Maksimilijan Držečnik|Maksimilijanom Držečnikom]] in [[Mihael Toroš|Mihaelom Torošem]] kot škofijskimi ordinariji ter [[Stanko Cajnkar|Stankom Cajnkarjem]], 5. junij 1952)<ref>Anton Vovk, ''V spomin in opomin'', Družina, Ljubljana 2003, stran 311.</ref>
 
* [[Anton Vovk]]:
 
:* 5. maja je bil v stolnem župnišču konzistorij. Prevzvišeni nam je povedal, da je dobil poziv iz Celovca, da naj se nemudoma umakne. Videl in čutil sem, kako dober pastir težko zapušča čredo. S solzami v očeh je dejal: »Po prvi svetovni vojski sem bežal pred Nemci, sedaj moram bežati k Nemcem. Težko je zapustiti škofijo ...« Vsi smo bili mnenja, da je poziv, ki ga je prejel potem, ko je več nočnih ur iskal nasveta pred tabernakljem v škofijski kapeli, božji klic. Velikokrat je bilo še potem izrečeno, da je bil njegov odhod upravičen, dasi so zlobni jeziki to zlasti prve mesece jako očitali. Že leta 1941, ob začetku vojske, je Prevzvišeni določil vrsto generalnih vikarjev za slučaj potrebe. To vrsto je sedaj ustno potrdil, le dekan [[Franc Kimovec|Kimovec]] je sedaj prišel vanjo, ki je leta 1941 ta posel odklonil. To nam je pozneje povzročilo malo težavo. Slovo s Prevzvišenim je bilo težko. A upali smo vsi, da ne bo za dolgo. Popoldne okoli 5. ure se je odpeljal s svojim avtom in v družbi kanonika [[France Gaber|Gabra]] in svoje postarane sestre Elizabete, šofiral je duhovnik [[Nande Babnik|Babnik Nande]]. Kaj so vse Ljubljančani vedeli kmalu po tem, kje se Prevzvišeni nahaja, ob kateri uri govori po radiu iz Rima, a kolikor vemo, še do danes se nahaja Prevzvišeni v Celovcu. Gospod ohrani ga in varuj ga vsega hudega! (o Rožmanovem begu v tujino)<ref>Anton Vovk, ''V spomin in opomin'', Družina, Ljubljana 2003, stran 41.</ref>
 
:* Nemce je sovražil. Bil je prevelika dobričina. Vsakemu je ustregel. (odgovor na vprašanje, kakšno je vaše stališče do Rožmanovih dejanj; na zaslišanju Uprave državne varnosti – UDV, 14. avgust 1946)<ref>Prav tam, stran 349.</ref>
 
== Viri ==