Slovenci: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Navedki: + |
→Navedki: fix+ |
||
Vrstica 10:
* V slovenskem narodu je veliko lepega in zdravega ter občudovanja vrednega, denimo izumitelji, umetniki, glasbeniki ... tem je treba posvečati pozornost. ([[Jože Urbanija]])
* * Zdaj šele moremo prosto dihati, zdaj šele smemo reči, da je slovenski narod v resnici na svetu, da živi, da se zrelo politiško giblje in da nismo samo narodopisni pojem..., kakor so o nas vedno mislili Nemci in kar so tudi že — odkritosrčno govoreč — žalibog naši jugoslovanski bratje, [[Čehi]] in drugi [[Slovani]] o nas mislili: da smo namreč skorej gotovo za večne čase brez vsakega rešenja germanizatorskemu aligatorju v žrelo padli. ([[Valentin Zarnik v]] Novicah ob uspehu slovenskega bloka na volitvah 1867)<ref>[http://www.savel-hobi.net/leksikon/zgodovina_sl/afirmacija.htm Afirmacija], Savel-hobi.net, pridobljeno 10. september 2017.</ref>
* Močan si, o slovenski narod! Tisoč in petsto let krvaviš, izkrvavel nisi! Narod mehkužnik bi dušo izdihnil, še sveče bi mu ne žgali, še bílj bi mu ne peli — ti pa, tisočkrat ranjen, v trpljenju utrjen, ti komaj zmaješ z rameni pod težko sovražno pestjo in praviš: „Nikarte! Ta burka je stara že tisoč let!“! ([[Ivan Cankar]] v Kurentu)<ref>[https://www.amebis.si/slovnice/ebooks/slovnica1956/files/assets/basic-html/page6.html Slovenska slovnica 1956] Amebis.si pridobljeno 10. december 2017.</ref>
* Slovenska politika je, naravno, odraz značaja naroda. Marljivi, vztrajni in počasnega mišljenja so Slovenci dobri podrejeni uslužbenci, iz njihovih vrst pa izide le malo voditeljev. Nekoliko pohlepni, morebiti zato, ker je bil boj za obstanek vedno trd, so nenehno nezaupljivi in se izrazito zatekajo k laži, pa čeprav brez praveg cilja. Čeprav vdani klerikalizmu, velja pijanstvo kot prvi narodni [[greh]], razvrat pa je takoj za njim na drugem mestu. Od vseh lastnosti pri Slovencih najbolj izstopa okoreli [[materializem]]. ([[Thomas Rapp]], britanski diplomat)<ref name="dli"/>
* Ko prebiram lepi katalog, ki ga je sedem učenjakov sestavilo za dražbo mecklenburške zbirke, ter srečavam v njem imena najraznovrstnejših narodov in plemen, ki so v pradavnini živela ter se kretala po [[Evropa|Evropi]], tedaj mi oko nehote išče ime mojega naroda, ki je bil poldrug tisoč let lastnik in čuvar teh bajnih zakladov. Zaman! Nekje je sicer zapisano ime kraljevine, nekje tudi ime upravne edinice, v kateri leže danes njih najdišča, o narodu samem pa niti besedice. Kot da smo srednjeafriško pleme, ki nima svojega narodnega imena, temveč samo biološki naziv, kakor ga ima kaka pasma vijolic ali kuncev. Morda pa so nas zamolčali iz obzirnosti. Ali naj ves [[svet]] izve za naše ponižanje? Ali naj res izve, da živi v kulturni Evropi narod, ki je bil lastnik in čuvar tega bogastva dljè, kot je trajala hallstattska in keltska doba skupaj, ki je poldrug tisoč let pomagal vzdrževati na tem ozemlju štiritisočletno zvezanost indoevropske kulture in civilizacije ter jo tudi uspešno branil s svojo krvjo: pa je šel in je kot [[Ezav]] za skledo leče prodal svoje prvenstvene pravice nad zakladi, ki so vzrastli iz njegove zemlje in bili v njej zakopani. ([[Pavel Grošelj]] dražbi mecklenburške zbirke v New Yorku in Slovencih)<ref>Janez Dular, ''[https://www.academia.edu/7809212/Kako_je_nastala_in_zakaj_je_od%C5%A1la_na_tuje_mecklenbur%C5%A1ka_zbirka_The_origin_of_the_Mecklenburg_Collection_and_why_it_was_moved_abroad_ Kako je nastala in zakaj je odšla na tuje mecklenburška zbirka (The origin of the Mecklenburg Collection and why it was moved abroad)]'', Academia.edu, pridobljeno 4. november 2016.</ref>
* Naselili smo se na križišču potov, ki vodijo od severa na jug, od vzhoda na zahod. Drzno smo se zarili v Srednjo Evropo in ko se je ta, ob preseljevanju narodov vsa nemirna, zopet umirila, smo se znašli, najmanjši med slovanskimi narodi, na točki, kjer se stikajo tri velike evropske rase. Težko, za nadaljnjo usodo Slovencev odločilno dejstvo! Izgubili smo kmalu svojo politični samostojnost, menjali gospodarje in gledali borbe tujerodnih mogočnikov za našo zemljo. Če bi nam bilo usojeno, da izginemo, bi se bilo to že zdavnaj zgodilo. Toda vse je minilo, narod v temeljih zdrav, pa je ostal, vztrajal in se kalil ob naporih tujih sil, ki so si postavile cilj, da uničijo vse, kar je slovenskega. V teh borbah je politično dozorel in zmagal. ([[Anton Korošec]], slovenski politik)<ref>[http://ojs.inz.si/pnz/article/view/32/33 Vprašanje domoljubja na Slovenskem v času Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev/Jugoslavije 1918–1941]</ref>
* Stvar je nujna in ne trpi nobenega odlašanja. Ne smemo prezreti, da se je ravno položaj Slovencev v [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] po sporazumu s [[Hrvati]] močno spremenil. Postali smo proti svoji volji nek mrtev del državne celote, brez pravega skupnega in brez zadostnega lastnega življenja. Ravno v tem pa je največja nevarnost sednjega našega stanja, pa naj si bo za nas same ali za državo kot celoto. V teh težkih dneh ravno mi Slovenci ne smemo biti le pasiven trpen objekt vladanja in upravljanja brez pravega sodelovanja in brez prave soodgovornosti, marveč moramo zaživeti posebno močno narodno in politično življenje, moramo postati zares živ in aktiven ud državnega organizma. ([[Andrej Gosar]])
* Slovenci ne smemo s prekrižanimi rokami čakati, kako nam bo človeštvo rešilo najvažnejše človeške probleme. Saj smo drobci človeštva in dolžni pomagati. Toda le, če vemo, kakšne so razvojne podlage in smeri človeštva, moremo hraniti in braniti, kar je našega. ([[Milan Vidmar]], slovenski elektroinženir in šahist)▼
* Trditvi, da smo politično zrel narod, bom pritrdil šele, kadar bo individualno politično dejstvovanje obsegalo vsa vprašanja in probleme, pravice in dolžnosti človeka ter njegova razmerja do socialnih organizacij naroda in države. Zato pa je treba še močne politične vzgoje. Meni se zde politične razmere pri nas znak naše politične primitivnosti.<ref name="dli">[https://siol.net/novice/slovenija/kako-smo-se-naucili-demokracije-320975 Kako smo se (na)učili demokracije], Siol.si, pridobljeno 13. december 2018</ref>
▲* Slovenci ne smemo s prekrižanimi rokami čakati, kako nam bo človeštvo rešilo najvažnejše človeške probleme. Saj smo drobci človeštva in dolžni pomagati. Toda le, če vemo, kakšne so razvojne podlage in smeri človeštva, moremo hraniti in braniti, kar je našega. ([[Milan Vidmar]], slovenski elektroinženir in šahist)<ref>[http://nato.gov.si/slo/novinarsko-sredisce/govori/rupel-2003-03-03/ Odgovornost do človeštva], Nato.gov.si, pridobljeno 16. december 2018.</ref>
* Tudi Slovencem je dal [[Bog]] kos siromašne zemlje, ki jo je pa obdaril s posebno lepoto – dal jim je tudi jezik, da v njem govorijo, molijo in pojejo in je tako lep, da se še angelci radujejo, kadar ga slišijo… In greh bi bilo, otroci moji, velik greh, če si damo vzeti, kar smo prejeli iz božjih rok. Ljubite svojo zemljo in svoj jezik! ([[France Bevk]], slovenski pisatelj)<ref>[http://www.dso-preddvor.si/tl_files/dokumenti/casopis/2014/2014september.pdf], Dso-preddvor.si, pridobljeno 16. december 2018.</ref>▼
* Slovenski človek, ki vse to ve in nekaj bere, da bi se ne uprl sužnosti? Ti, mož, potomec tistih junaških prednikov, ki so pred Turkom obranili našo deželo, boreč se za križ častni in svobodo zlato, ti da bi se v nevarnosti ne postavil v bran? Ta [[kmet]], sin tistih puntarjev, ki so nekdaj naskakovali tujčeve graščine, ta da bi dopustil, da njegova zemlja, ki je danes svobodna, zopet pride pod kake pritepence? On, ki bi se pravdal za eno brazdo do smrti, da bi dopustil, da vso deželo pograbi tujec? In slovenske žene in dekleta, hčere tistih, ki so nekdaj pesjane polivale z vrelo smolo in ki so še nedavno izpričale svoje junaštvo pobirajoč podpise za našo svobodo v brk tujemu žandarju, ki je strahoval deželo, da bi v sedanji odločilni uri odpovedale? ([[Janez Janžekovič]], slovenski duhovnik in filozof)<ref>[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R5SMOTOL], Dlib.si, pridobljeno 16. december 2018.</ref>▼
* Kot zel urok pa vse politično življenje Slovencev spremlja pomanjkanje čuta za pomen državnih struktur, za javnopravne in državnopravne elemente narodovega organizma. To dokazuje zgodovina prav do današnjih dni, celo vprav še v naših dneh. ([[Franc Dolinar]], slovenski duhovnik)<ref name="zav">[http://www.zaveza.si/zaveza-st-1-ideja-samostojne-slovenske-drzave-france-dolinar/ ZAVEZA ŠT. 1 – IDEJA SAMOSTOJNE SLOVENSKE DRŽAVE (FRANCE DOLINAR)], zaveza.si, pridobljeno 9. marec 2018</ref>
* Narod, ki barva svoje telegrafnice zato, da ne bi tako brezupno osamljene štrlele kvišku, ne more propasti! ([[Haile Selassie I.]] med obiskom [[Slovenija|Slovenije]])<ref>[https://val202.rtvslo.si/2014/04/girma-t-fantaye-ne-moremo-ziveti-v-zaporu/ Girma T. Fantaye: “Ne moremo živeti v zaporu!], Val202.rtvslo.si, pridobljeno 14. december 2018.</ref>
* Temu malemu narodu je treba priznati nadarjenost za politiko, spretnost in prebrisanost, s katerimi je premagal [[Srbi|Srbe]] in razdejal Jugoslavijo. [[Anton Korošec|Korošec]],[[Edvard Kardelj|Kardelj]], [[Stane Kavčič|Kavčič]], [[Stane Dolanc|Dolanc]], Kučan so ustvarili samostojno slovensko državo pod pokroviteljstvom [[Jugoslavija|Jugoslavije]] in znotraj utvare srbskega jugoslovanstva. Slovenski politiki so bili poleg [[Vladko Maček|Mačka]], [[Josip Broz Tito|Tita]] in [[Vladimir Bakarić|Bakarića]] najponosnejši in najuspešnejši jugoslovanski politiki po prvi svetovni vojni. ([[Dobrica Čosić]] o Slovencih)<ref>[http://www.mladina.si/149573/spomini-dobrice-cosica/ Spomini Dobrice Ćosića], Mladina.si, pridobljeno 10. avgust 2017.</ref>
▲* Tudi Slovencem je dal [[Bog]] kos siromašne zemlje, ki jo je pa obdaril s posebno lepoto – dal jim je tudi jezik, da v njem govorijo, molijo in pojejo in je tako lep, da se še angelci radujejo, kadar ga slišijo… In greh bi bilo, otroci moji, velik greh, če si damo vzeti, kar smo prejeli iz božjih rok. Ljubite svojo zemljo in svoj jezik! ([[France Bevk]], slovenski pisatelj)
* Dragi Slovenci, odkrito vam povem, niso še tisti pravi hudi časi, prišli bodo hudi časi. To se sploh ne moremo zavedati, kakšni časi bodo prišli, dragi Slovenci. Dragi Slovenci, povem vam, toliko revežev, toliko bogatašev slovenska zemlja ni imela, kot jih bo imela sedaj. Ogromno tovarn bo propadlo, koliko vas bo brez kruha? To so velikanske napake, zapomnite si, kaj sem vam rekel. ([[Ivan Kramberger]] v govoru leta 1992)<ref>[https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/ivek-nas-je-opozarjal-odprite-oci-slovenci Ivek nas je opozarjal: Odprite oči, Slovenci], Slovenskenovice.si, pridobljeno 16. december 2018.</ref>
▲* Slovenski človek, ki vse to ve in nekaj bere, da bi se ne uprl sužnosti? Ti, mož, potomec tistih junaških prednikov, ki so pred Turkom obranili našo deželo, boreč se za križ častni in svobodo zlato, ti da bi se v nevarnosti ne postavil v bran? Ta kmet, sin tistih puntarjev, ki so nekdaj naskakovali tujčeve graščine, ta da bi dopustil, da njegova zemlja, ki je danes svobodna, zopet pride pod kake pritepence? On, ki bi se pravdal za eno brazdo do smrti, da bi dopustil, da vso deželo pograbi tujec? In slovenske žene in dekleta, hčere tistih, ki so nekdaj pesjane polivale z vrelo smolo in ki so še nedavno izpričale svoje junaštvo pobirajoč podpise za našo svobodo v brk tujemu žandarju, ki je strahoval deželo, da bi v sedanji odločilni uri odpovedale? ([[Janez Janžekovič]], slovenski duhovnik in filozof)
== Pregovori ==
| |||