Mučeništvo: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →Navedki: + 1 |
+ |
||
Vrstica 7:
* Imejmo v mislih, bratje, kaj pravi Gospod: »Ljubite svoje sovražnike in dobro delajte njim, ki vas sovražijo.« Saj je tudi naš Gospod Jezus Kristus, po čigar stopinjah moramo hoditi, svojega [[Juda Iškarijot|izdajalca]] imenoval prijatelja in se svojim krvnikom prostovoljno izročil. Naši prijatelji so torej vsi tisti, ki nam po krivici prizadevajo nadloge in stiske, sramotenja in krivice, bolečine in muke, mučeništvo in [[smrt]]. Močno jih moramo ljubiti, saj nam z vsem, kar nam storijo, pripravljajo večno življenje. ([[Frančišek Asiški]])<ref>sveti Frančišek Asiški, ''Nepotrjeno vodilo'' XXII,1–4; v: sveti Frančišek Asiški, sveta Klara, ''Vodilo in življenje'', Slovenska kapucinska provinca, Ljubljana 1998, stran 113.</ref>
* — Moji glasovi mi pravijo: »Sprejmi vse za dobro, ne vznemirjaj se radi svojega mučeništva. Končno boš dospela v nebeško kraljevino.«<br>— <small>
* Kristusova navzočnost in delovanje v mučencu je bilo tako veliko, da so mučeništvo primerjali zakramentu sv. [[krst]]a. Cerkev je mučeništvo katehumenov priznavala za enakovredno zakramentalnemu krstu, mučeništvo kristjanov pa je imenovala drugi krst. ([[Franc Ksaver Lukman]])<ref>Franc Ksaver Lukman, ''Kristusovi pričevalci'', Mohorjeva družba v Celju, Celje 1983, stran 41.</ref>
* [[Terezija Avilska]]:
Vrstica 16 ⟶ 18:
* Žrtvoval se je v službi Cerkve, zato je bil vreden pretrpeti mučeništvo in je vesel odšel h Gospodu Jezusu Kristusu. ([[Stanislav Zore]] o [[Sveti Lovrenc|svetem Lovrencu]])<ref>[https://www.vaticannews.va/sl/cerkev/news/2018-08/msgr-stanislav-zore-na-lovrencevo-na-raki-vodil-farno-zegnanje.html Msgr. Stanislav Zore na Lovrenčevo na Raki vodil farno žegnanje], vaticannews.va, pridobljeno 21. avgust 2018.</ref>
=== Premoč vere nad mučenjem ===
* Govorili so, da bi že ena vrsta mučenja bila dovolj, da bi ugasnila življenje, kaj šele toliko in takšnih mučenj. Blažena pa se je kakor junaški borec z izpovedjo vere prenavljala in zanjo je bila okrepitev, počitek in neobčutljivost za dogajanje govoriti: »Kristjana sem in pri nas se ne dogaja nobena malopridnost!«. (Cerkev v Viennu in Lyonu v svojem pismu o [[Sveta Blandina|sveti Blandini]])<ref>''Kristusovi pričevalci'', stran 79.</ref>
* Trdno stoječi in blaženi Gospodovi stebri, ki jih je on krepil in so v sorazmerju s svojo močno vero prejemali moč in vztrajnost, so postali občudovanja vredni pričevalci njegovega kraljestva. ([[sveti Dionizij]], aleksandrijski škof, o preganjanjih svoje Cerkve leta 249 in 250)<ref>''Kristusovi pričevalci'', strani 119–120.</ref>
* Podvrgla sta si zapeljivi blišč sveta, ko sta sprejela Kristusovo ime, in zdaj naj bi pogazila tudi ost smrti z močjo dovršene vere. (neznani pisec o škofih Agapiju in Sekundinu, ko so ju pripeljali pred pokrajinskega namestnika na zaslišanje).<ref>''Kristusovi pričevalci'', strani 166–167.</ref>
* — <small>Zapovem, naj se Irenej vrže v reko, ker ne uboga cesarjevih ukazov. (besede Proba, pokrajinskega namestnika, Ireneju, škofu v Sirmiju, ko ga je obsodil)</small><br>— Pričakoval sem mnogovrstne grožnje in mnogo muk in končno meč. Ti pa nisi storil nič takega. Prosim te, stori to, da boš videl, kako znajo kristjani zaradi vere v Boga prezirati smrt. ([[Irenej Sirmijski]])<ref>''Kristusovi pričevalci'', stran 212.</ref>
=== Neobčutljivost telesa med mučenjem ===
* Mučenci so se povzpeli do takšne srčnosti, da ni nihče izmed njih zakričal ali zastokal. Vsem nam so pokazali, da so pogumni Kristusovi mučenci v tisti uri muke bili zunaj mesa, še več, da jim je Gospod stal ob strani in se z njimi pogovarjal. (Cerkev v Smirni v svojem pismu o svojih mučencih)<ref>''Kristusovi pričevalci'', stran 54.</ref>
* — <small>Če zdaj tako stokaš, kaj bo šele, ko te vržejo zverem, ki si jih zaničevala, ker nisi hotela darovati. (besede stražnika v zaporu, ki jih je izrekel sveti Feliciti, ko je bila v porodnih bolečinah in je rodila deklico; darovanje se nanaša na obredno darovanje državnih zakonov, ki so ga bili dolžni opraviti vsi brez izjeme)</small><br>— Zdaj sama trpim, tam pa bo nekdo drug trpel v meni za mene, ker bom tudi jaz trpela zanj. ([[sveta Felicita]])<ref>''Kristusovi pričevalci'', stran 110.</ref>
* Tvoje muke, ki si mi jih napovedal, mi ne morejo škoditi. Imam namreč Boga, ki me znotraj krepi. ([[sveti Konon]] poglavarju – svojemu mučitelju)<ref>''Kristusovi pričevalci'', strani 141–142.</ref>
* Ko je še samo naš škof umrl mučeniške smrti, se mi je zdelo, da sem [[Sveti Ciprijan|Ciprijana]] samega vprašal, ali udarci med mučenjem bolijo. Kot bodoči mučenec sem ga spraševal o bolečinah mučenja. On je odgovoril in dejal: »Meso drugače trpi, ko je duh v nebesih. Tega telo ne čuti, ko se duh popolnoma preda Bogu.« (Flavijan, mučenec Cerkve v Kartagini, poroča, kako je v zaporu imel sanje z videnjem svojega škofa, zdaj že mučenca, svetega Ciprijana; Ciprijan je bil prvi, ki je v tistem valu preganjanj umrl v Kartagini)<ref>''Kristusovi pričevalci'', stran 158.</ref>
* — <small>Izogni se smrti! Naj ti bo dovolj, kar si že pretrpel. (besede Proba, pokrajinskega namestnika, Ireneju, škofu v Sirmiju, tekom sodnega procesa)</small><br>— Zmeraj se izogibljem smrti, ko z mukami, ki meniš, da mi jih nalagaš, a jih ne čutim, zaradi Boga pridobivam večno življenje. ([[Irenej Sirmijski]])<ref>''Kristusovi pričevalci'', stran 212.</ref>
* Veseli me, da je moje telo trpelo udarce, in nisem čutil bolečin. Zato se ponudim za hujše kazni, da bodo tisti, ki sem jim v tem življenju predstojnik, prišli za menoj v večno življenje, v katero se z lahkoto dospe po tej poti. ([[Kvirin iz Siska]], ko ga je pokrajinski namestnik Maksim dal pretepsti s palicami)<ref>''Kristusovi pričevalci'', stran 220.</ref>
* — <small>Žerjavico mu dajte pod noge, s šibami in bikovkami ga pretepite po hrbtu in trebuhu. (besede Lizije, pokrajinskega namestnika, Asteriju med sodnim procesom v Kilikiji)</small><br>— Popolnoma zaslepljen si. To pa te prosim: Ne daj, da bi ostal kakšen ud na mojem telesu brez rane! (Asterij)<ref>''Kristusovi pričevalci'', stran 253.</ref>
* Zvedel je, kaj se godi, in kakršen je prišel s pota, tak je naravnost pohitel obiskat mučence. Ko je videl trupla na tleh, ga je prevzelo veselje. Vsakega je objel in vse poljubil. Ko je to delal, so ga prijeli krvniki in peljali k Firmilijanu. Ta je, sam sebi zvest, zapovedal, naj ga izpostavijo počasnemu ognju. Tako je torej Julijan dosegel venec mučeništva, od veselja poskakujoč in na ves glas vroče hvaleč Gospoda za toliko milost. (o cezarejskem mučencu Julijau)<ref>''Kristusovi pričevalci'', stran 282.</ref>
=== [[Relikvija|Relikvije]] mučencev ===
* Kdor se dotakne mučenčevih kosti, prejme neki delež posvečenja iz milosti, ki je v njih. ([[Bazilij Veliki]])<ref>''Kristusovi pričevalci'', stran 40.</ref>
* Telesa mučencev imajo enako moč kot njihove svete duše, bodisi da se jih dotaknemo, bodisi da jih častimo. ([[Gregor Nazianški]])<ref>''Kristusovi pričevalci'', stran 40.</ref>
* Skrinje z ostanki mučencev so izviri duhovnih tokov. ([[Janez Krizostom]])<ref>''Kristusovi pričevalci'', stran 40.</ref>
== Viri ==
| |||