Ivan Cankar: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ipos (pogovor | prispevki)
+
m + {{Infopolje Oseba}}
Vrstica 1:
{{Infopolje Oseba}}
[[Slika:Ivan Cankar 1915-18.jpg|sličica|Ivan Cankar]]
 
'''[[w:Ivan Cankar|Ivan Cankar]]''', slovenski pisatelj, 1876-1918.
 
== Navedki ==
 
* ''Prvikrat je človek oskrunil svojo mladost, kadar je prvikrat molčal, ko mu je srce ukazovalo, da naj govori. Iz živalske sebičnosti se je razvila strahopetnost.''
* ''... slovenska beseda je beseda praznika, petja in vriskanja.''
 
* ''Sreča je kot sonce. Ko je najlepša, zatone.'' (o [[sreča|sreči]])
* ''... slovenska beseda je beseda praznika, petja in vriskanja.''
* ''Sanje, ki jih sanjam zdaj jaz in ki jih sanjaš ti, so sence prave resnice, pač so oblike strahotno povečane, nadvse čudno pokvečene in skrivenčene; toda resnica le ostane, spoznaš jo koj in srce ti je žalostno. '' (Podobe iz sanj)
 
* ''Nikoli še ni rodil osat žlahtnega sadu; raste samo zategadelj, da ga populijo osli.'' (Na klancu)
* ''[[Sreča]] je kot sonce. Ko je najlepša, zatone.'' (o [[sreča|sreči]])
* ''Kadar ne bo nikogar več, ki bi jim roko poljubil, je tudi iztegovali več ne bodo.'' (Na klancu)
 
* ''Kolikor bolj je hlapec hlapčevski, toliko bolj gosposki je gospod.'' (Na klancu)
* ''Sanje, ki jih sanjam zdaj jaz in ki jih sanjaš ti, so sence prave resnice, pač so oblike strahotno povečane, nadvse čudno pokvečene in skrivenčene; toda resnica le ostane, spoznaš jo koj in srce ti je žalostno. '' (Podobe iz sanj)
* ''Mrlič v grob, pogrebec v krčmo, tako se spodobi.'' (Na klancu)
 
* ''Trezen boš molčal in molčal boš, kadar boš v grobu; zdaj pa govori in pij!'' (Na klancu)
* ''Na klancu'':
* Naši od omedlevice navdušeni Ilirci pa niso pozabili samo na slovensko kulturo ([[slovenščina|slovenskega jezika]] itak nikoli niso znali), ne samo na [[Primož Trubar|Trubarja]], [[France Prešeren|Prešerna]] in [[Fran Levstik|Levstika]], temveč pozabili so navsezadnje kar sami nase, na svoje ime in na svojo domovino. Pravega Ilirca je sram, da stanuje v Ljubljani, ne pa v Šabcu ali vsaj v Varaždinu ... Ljudje so zdaj med nami - saj jih lahko vsaki dan slišite - ki bi nas najrajši prodali - kaj prodali - kar dali vbogajme. <ref name="Plus">[https://www.portalplus.si/1503/ivan-cankar/ Ivan Cankar], Portalplus.si, pridobljeno 6. november 2016.</ref>
 
:* ''Nikoli še ni rodil osat žlahtnega sadu; raste samo zategadelj, da ga populijo osli.'' (Na klancu)
 
:* ''Kadar ne bo nikogar več, ki bi jim roko poljubil, je tudi iztegovali več ne bodo.'' (Na klancu)
 
:* ''Kolikor bolj je hlapec hlapčevski, toliko bolj gosposki je gospod.'' (Na klancu)
 
:* ''Mrlič v grob, pogrebec v krčmo, tako se spodobi.'' (Na klancu)
 
:* ''Trezen boš molčal in molčal boš, kadar boš v grobu; zdaj pa govori in pij!'' (Na klancu)
 
* Naši od omedlevice navdušeni Ilirci pa niso pozabili samo na slovensko kulturo ([[slovenščina|slovenskega jezika]] itak nikoli niso znali), ne samo na [[Primož Trubar|Trubarja]], [[France Prešeren|Prešerna]] in [[Fran Levstik|Levstika]], temveč pozabili so navsezadnje kar sami nase, na svoje ime in na svojo domovino. Pravega Ilirca je sram, da stanuje v Ljubljani, ne pa v Šabcu ali vsaj v Varaždinu ... Ljudje so zdaj med nami - saj jih lahko vsaki dan slišite - ki bi nas najrajši prodali - kaj prodali - kar dali vbogajme. <ref name="Plus">[https://www.portalplus.si/1503/ivan-cankar/ Ivan Cankar], Portalplus.si, pridobljeno 6. november 2016.</ref>
 
* Imenuj se dandanes v [[Ljubljana|Ljubljani]] Slovenca, pa boš tepen, ne od nemških, temveč od ilirskih šovinistov... Najbolj gnusni, res gnusni pa se mi zde tisti ljudje, ki čisto brez vzroka in brez povoda spravljajo v zvezo s političnim [[Jugoslavija|jugoslovanskim vprašanjem]] še slovenski jezik. Kar ponujajo ga, kar mečejo ga čez mejo, še ne vprašajo, kdo bi več zanj dal. Jaz še nisem videl [[Hrvatje|Hrvata]], ki bi prišel ponujat k nam svojo hrvaščino. Pri nas pa je drugače! Tako smo siti svoje kulture, da nam je že odveč in bi jo najrajši kar vrgli čez plot.<ref name="Plus"/>
 
* Ker narod potrebuje v teh težkih časih vse svoje sile, kliče vse in vsakogar! Če kdaj, v teh časih je potreba, da si zvesto pogledamo iz obraza v obraz, da si sežemo v roke, se strnemo v eno vrsto. Strahopetec je, kdor zdaj trepeče, da bi se mu ob takem zbližanju morda ne odkrhnila ta ali ona mrvica njegovih strankarskih načel in njegovega svetovnega naziranja. Prijatelji, zdaj gre za življenje in smrt! Jaz upam v [[življenje]]! In takrat, kadar si uresničimo to pravo življenje, takrat si bomo zopet pogledali v oči in se povprašamo: 'Kdo si? Kako misliš ti? Ali si mi brat ali nebrat?<ref name="Plus"/>
 
* Nikdar se še ni naš [[Slovenci|slovenski narod]] tako visoko, tako sijajno razmahnil, kakor v teh zadnjih dveh letih [[prva svetovna vojna |vojne]]. Dokazal je vsemu svetu, da je zrel za [[svoboda|svobodo]], zrel za lasten svoj dom. Priznam odkrito, da sem v prvih mesecih vojne trepetal za ta narod, ki ga ljubim, kolikor človek ljubiti more. Rekel sem si v plahem srcu: 'Ta peščica dobrih ljudi ob Adriji bo v svetovnem metežu izginila, bo poteptana, truplo njeno bo vrženo v morje!' - Ni me sram tiste plahosti; saj vem, da jih je bilo mnogo, ki so mislili kakor jaz. Kmalu že pa sem videl znamenja, videl jih v svojo srčno radost in obenem v svojo sramoto, da tega naroda, ki ga ljubim - nisem poznal. Ne poznal odporne moči njegove, ne politične zrelosti njegove, ne njegove samozavesti. Tako so nas tujci in potujčenci delali majhne in slabe, da smo nazadnje že sami verovali v to svojo neznatnost in nemoč! Izkazalo pa se je, da nas ta silni vihar ni potisnil k tlom, temveč, da nam je opral duše in srca, nas pomladil, nas dvignil kvišku!<ref name="Plus"/>
* Močan si, o slovenski narod! Tisoč in petsto let krvaviš, izkrvavel nisi! Narod mehkužnik bi dušo izdihnil, še sveče bi mu ne žgali, še bílj bi mu ne peli — ti pa, tisočkrat ranjen, v trpljenju utrjen, ti komaj zmaješ z rameni pod težko sovražno pestjo in praviš: „Nikarte! Ta burka je stara že tisoč let!“<ref>[https://www.amebis.si/slovnice/ebooks/slovnica1956/files/assets/basic-html/page6.html Slovenska slovnica 1956] Amebis.si, pridobljeno 10. december 2017.</ref>
 
* Kdor ljubi svojo domovino, jo z enim samim objemom svoje misli obseže vso; ne samo nje, temve vse, kar je kdaj ljubil in kar bo ljubil kdaj pozneje. Zakaj ljubezen je ena sama in nerazdeljiva; v en kratek utrip srca je stisnjeno vse — mati, domovina, Bog. <ref>[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8V4FW6JG], Dlib.si, pridobljeno 4. februar 2018.</ref>
 
* Jaz, bratje, pa vem za domovino in mi vsi jo slutimo. Kar so nam siloma vzeli, za kar so nas ogoljufali in opeharili, bomo dobili povrnjeno in poplačano s stoterimi obrestmi! Naša domovina je boj in prihodnost; ta domovina je vredna najžlahtnejše krvi in najboljšega življenja.<ref>[http://www.rtvslo.si/moja-generacija/ivan-cankar-glas-sibkih-in-zapostavljenih-ki-je-bical-gnilo-druzbo/392502 Ivan Cankar: glas šibkih in zapostavljenih, ki je bičal "gnilo družbo"], rtvslo.si, pridobljeno 1. julij 2018.</ref>
Vrstica 25 ⟶ 41:
 
== Viri ==
 
{{Viri}}
* [http://www.misli.com Misli.com]
* [http://roberta.slohosting.com/1-MISLI/MISLI.html Lepe misli znanih in neznanih avtorjev]
* Ivan Cankar: Na klancu. DZS, Ljubljana, 2001.
 
 
 
== Zunanje povezave ==
 
{{Wikipedija}}
{{Zbirka}}
{{Wikivir}}
 
{{DEFAULTSORT:Cankar, Ivan}}