Pokorščina: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →‎Navedki: + Favstina Kowalska
Vrstica 1:
'''[[w:Pokorščina|Pokorščina]]''' ali '''poslušnost'''.
 
== Navedki o njej ==
 
* Les za [[Svetost|svetnike]]. – Tako pravijo o nekaterih ljudeh: da so iz lesa, iz katerega se delajo svetniki. – Ne glede na to, da svetniki niso bili iz lesa, samo les ni dovolj.<br>Potrebna je velika pokorščina duhovnemu voditelju in velika poslušnost milosti. – Kajti če Božji milosti in duhovnemu voditelju ne dopustimo, da opravita svoje delo, se ne bo nikoli prikazal kip, ki je Jezusova podoba, v katerega se spremeni vsak svetnik.<br>In »les za svetnika«, o katerem smo govorili, bo ostal brezoblično, neobdelano poleno, za na ogenj... za dober ogenj, če je bil dober les. ([[Josemaría Escrivá de Balaguer]])<ref>Josemaría Escrivá de Balaguer, ''Pot'', Ognjišče, Koper 2005, misel 56.</ref>
Vrstica 22:
 
:* Zvesto hočem ubogati generalnega ministra tega bratstva in tistega gvardijana, ki mi ga bo on določil. In hočem biti ujetnik v njegovih rokah, da ne bom mogel nikamor iti in ničesar narediti mimo pokorščine in njegove volje, saj je moj gospodar.<ref>sveti Frančišek Asiški, ''Oporoka'' 27–28; v: Prav tam, stran 151.</ref>
 
:* Vzemite truplo in ga postavite kamor hočete! Ne bo se nič upiralo, ne bo zahtevalo, da ga morate prestaviti, ne bo si zaželelo oditi drugam. Če ga boste postavili na prestol, ne bo gledalo navzgor, temveč navzdol. Če ga boste odeli v škrlat, bo videti še bolj bledo. Tako je s pokornim. Nič ne vpraša, kam ga pošiljate, zakaj ga premeščate. Če ga obsipavate s častmi, bo še ponižnejši in le še bolj zmeden. Bolj ko ga cenijo, bolj se čuti nevrednega in majhnega. Tako!<ref>Yves Ivonides, ''Večni zaljubljenec'', prevod J. Emeršič, Minoritski samostan v Ptuju, Ptuj 1977, stran 137.</ref>
 
* Državnim postavam in naredbam gre pokorščina v vesti le tedaj, ako se ujemajo s pametjo in zato seveda tudi z večno postavo božjo. ([[papež Leon XIII.]])<ref>Leon XIII., ''Delavsko vprašanje'', Katoliška tiskarna, Ljubljana 1891, strani 44–45.</ref>