Edvard Kocbek: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ipos (pogovor | prispevki)
fix
Ipos (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 21:
* Stojimo pred velikimi svetovnimi dogodki. Lahko se zgodi, da bo takrat, ko boš to pismo dobil, že vržen iz tečajev, kakor bomo to vsi slej ko prej. Čutim dih velikih korakov. In v tem razpoloženju ti kot najvažnejšo stvar sporočam sledeče: v [[Rim]]u, kakor v vsej Italiji, so [[Italijani]] začeli veliko akcijo za Trst. V glavnem obstajata dve struji. Prva hoče obdržati Trst za Italijo, druga skupina pa hoče iz Trsta neodvisno mesto in svobodno luko. Ta druga skupina je nevarnejša ne samo po svojih ciljih, ampak tudi po metodah. Družijo se z [[Američani|Amerikanci]] in [[Angleži]], iščejo zveze na vse strani in zvedeli so tudi že zame. Oni hočejo, da bi Amerikanci zasedli Trst in Slovenijo in iz Slovenije napravili nekakšno samostojno državico v okviru podonavskega bloka. Ta koncept podpirajo angleški chamberlainovci. Naravnost krasno bi bilo, če bi notranji razkroj Nemčije napredoval tako hitro, da bi do razpada front prišlo prej, kakor bi zavezniki kakorkoli dosegli slovensko ozemlje. Vendar se mi zdi pametno in to te prosim še posebej kot Slovenec, da Vrhovni štab izda takoj posebno povelje slovenskemu glavnemu štabu, da ob prvem najrahlejšem znaku z borbo osvoji Trst in da ga ne preda nikomur več… (pismo [[Edvard Kardelj|Edvardu Kardelju]] iz julija 1944)<ref>[https://marijanzlobec.wordpress.com/2016/09/17/kocbek-je-prvi-zahteval-zasedbo-trsta/ KOCBEK JE PRVI ZAHTEVAL ZASEDBO TRSTA], pridobljeno 25. avgust 2017.</ref>
 
* Pred očmi se mi je stemnilo zaradi bremena, ki mi je leglo na dušo, in zaradi laži partijcev in nevednosti raznih [[Josip Vidmar[|Vidmarjev]], s katerimi odgovarjajo na vedno večji ljudski nemir. (zapis v dnevniku 3. septembra 1945, njegove prva omemba [[Povojni izvensodni poboji v Sloveniji|povojnih pobojev]])<ref name="Delo"/>
 
* Gledam otroke in strašna žalost mi razganja srce, na stotine življenj teži [[Boris Kidrič|Kidričevo]] in Kardeljevo vest in ju ne vznemirja, mene pa tišči k tlom prav ta strahota, da sem slutil njene grehe in nisem nastopil zoper nje. Občutek krivde je neznosen, divji, nepremagljiv. (zapis v dnevniku 3. novembra 1949)<ref name="Delo"/>