Adolf Hitler: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ipos (pogovor | prispevki)
+
m + 1
Vrstica 1:
[[Slika:Bundesarchiv Bild 183-S33882, Adolf Hitler retouched.jpg|thumb|right|200px250px|Adolf Hitler]]
 
'''[[w:Adolf Hitler|Adolf Hitler]]''', avstrijski politik in diktator, 1889–1945.
Vrstica 6:
 
* Moč ni v obrambi, pač pa v napadu.
 
* Velike množice ljudi…bodo lažje padle na veliko laž kot na majhno.
 
* Kakšna sreča za voditelje, da ljudje ne mislijo.
 
* Zmagovalca pozneje ne bodo spraševali, ali je govoril resnico ali ne. Začenši in tvegajoč vojno ne gre za pravico, ampak za zmago. (o [[vojna|vojni]])
 
* Grem po poti, ki jo narekuje previdnost z gotovostjo mesečnika. (o [[filozofija|filozofiji]])
 
* Naredite mi to deželo spet nemško, tako nemško, kot je nemška preostala Štajerska.<ref>http://www.delo.si/druzba/26-april.html</ref>
* HabsburžanomNaredite inmi avstrijskemuto plemstvudeželo najboljspet zamerimnemško, da v več kakor 500 letih niso mogli ponemčiti tistih nekaj kilometrov od Alp do Jadrana, da tako Nemci niso prišli do Trstanemško, kikot bije moralnemška postatipreostala nemška lukaŠtajerska. <ref>[http://revija-borecwww.delo.si/pdfdruzba/borec__69026-694_zapril.pdfhtml 26. april], Revija BorecDelo.si, pridobljeno 1328. julijjanuar 2017.</ref>
 
* Habsburžanom in avstrijskemu plemstvu najbolj zamerim, da v več kakor 500 letih niso mogli ponemčiti tistih nekaj kilometrov od Alp do Jadrana, da tako Nemci niso prišli do Trsta, ki bi moral postati nemška luka.<ref>Cvetka Hedžet Tóth, ''[http://revija-borec.si/pdf/borec__690-694_z.pdf Pravica do upora – etični imperativ]''; v: Borec, letnik LXIV, številka 690–693, 2012, stran 305, pridobljeno 13. julij 2017.</ref>
 
* Fašizem v Italiji se lahko zaradi mene tudi pomiri s Cerkvijo. Tudi jaz bom to storil. Zakaj pa ne? Toda to me ne bo oviralo, da ne bi krščanstva s koreninami vred iztrebil iz Nemčije. Človek je lahko ali kristjan ali Nemec. Oboje pa ne more biti. (besede, ki jih je izrekel v ozkem krogu svojih somišljenikov februarja 1933)<ref>Josef Holzer, ''Zgodovina Cerkve v stotih slikah'', prevedel in priredil France M. Dolinar, Družina, Ljubljana 1995, strani 402–403.</ref>
 
== Navedki o njem ==