Povojni izvensodni poboji v Sloveniji: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ipos (pogovor | prispevki)
+
Ipos (pogovor | prispevki)
+
Vrstica 12:
 
* Pred očmi se mi je stemnilo zaradi bremena, ki mi je leglo na dušo, in zaradi laži partijcev in nevednosti raznih Vidmarjev, s katerimi odgovarjajo na vedno večji ljudski nemir. (zapis [[Edvard Kocbek|Edvarda Kocbeka]] v dnevniku 3. septembra 1945, njegove prva omemba povojnih pobojev)<ref>[http://www.delo.si/kultura/knjiga/kocbekovo-zrcalo-slovenskemu-20-stoletju.html Kocbekovo zrcalo slovenskemu 20. stoletju], Delo.si, pridobljeno 2. september 2017</ref>
 
 
* Če sta bila vojna zločinca moja brata, čemu jih niste dali pred sodišče? Seveda vi in vsi vaši krvavi pomagači pač veste, da so bili vsi ti fantje poštene, vedeli ste že takrat, da jih boste morali enkrat izpustiti, a ste se bali, da bi jih preveč ostalo, bali ste se jih – udarnikov, vi bojazljivci, ki imate težko vest, da se bojite tudi sence vsakega poštenega človeka. Pa saj se lahko bojite, kajti: kri njih, ki je bila po nedolžnem prelita dva meseca po končani vojni, bo nekoč zadušila tudi vas vse. (iz pisma, ki ga je sestra dveh umorjenih domobrancev v septembru 1945 pisala [[Boris Kidrič|Borisu Kidriču)]]
 
* Ta usodna politika Slovenske zaveze oziroma njenega vsemogočnega klerikalnega dela je v Sloveniji preprečila zmago Kraljeve jugoslovanske vojske v domovini, a je zato povzročila tudi poraz klerikalne strankarske vojaške organizacije po italijanski kapitulaciji. Po nemški kapitulaciji poleti 1945 je prišlo tudi do strašne tragedije: t. i. Slovenska narodna vojska (tj. Rupnikovi domobranci, ki se niso smeli pridružiti vojski generala Draže Mihailovića) je po ukazu samooklicane slovenske vlade brez boja zapustila t. i. slovensko državo, nato so jo zavezniki razorožili in predali Titovim partizanom na milost in nemilost. Okrog 11.000 odličnih borcev je brez borbe padlo kot žrtve napačne vojaške taktike Slovenske zaveze, ki se je povsem odcepila od generala Draže Mihailovića in Kraljeve jugoslovanske vojske. Niso smeli zmagati za Jugoslavijo, toda morali so umreti za svojo stranko! (Karl Novak, poveljnik slovenskih četnikov, zapis iz 9. decembra 1945)<ref>[http://freeweb.t-2.net/Vojastvo/Z44-SNVkonec.html]</ref>