Ivan Cankar: Razlika med redakcijama

'''[[w:Ivan Cankar|Ivan Cankar]]''', slovenski pisatelj, 1876-1918.

* Naši od omedlevice navdušeni Ilirci pa niso pozabili samo na slovensko kulturo ([[slovenščina|slovenskega jezika]] itak nikoli niso znali), ne samo na [[Primož Trubar|Trubarja]], [[France Prešeren|Prešerna]] in [[Fran Levstik|Levstika]], temveč pozabili so navsezadnje kar sami nase, na svoje ime in na svojo domovino. Pravega Ilirca je sram, da stanuje v Ljubljani, ne pa v Šabcu ali vsaj v Varaždinu ... Ljudje so zdaj med nami - saj jih lahko vsaki dan slišite - ki bi nas najrajši prodali - kaj prodali - kar dali vbogajme. <ref name="Plus">[https://www.portalplus.si/1503/ivan-cankar/ Ivan Cankar], Portalplus.si, pridobljeno 6. november 2016.</ref>

* Imenuj se dandanes v [[Ljubljana|Ljubljani]] Slovenca, pa boš tepen, ne od nemških, temveč od ilirskih šovinistov... Najbolj gnusni, res gnusni pa se mi zde tisti ljudje, ki čisto brez vzroka in brez povoda spravljajo v zvezo s političnim [[Jugoslavija|jugoslovanskim vprašanjem]] še slovenski jezik. Kar ponujajo ga, kar mečejo ga čez mejo, še ne vprašajo, kdo bi več zanj dal. Jaz še nisem videl [[Hrvatje|Hrvata]], ki bi prišel ponujat k nam svojo hrvaščino. Pri nas pa je drugače! Tako smo siti svoje kulture, da nam je že odveč in bi jo najrajši kar vrgli čez plot. <ref>https: name="Plus"//www.portalplus.si/1503/ivan-cankar/</ref>

* Ker narod potrebuje v teh težkih časih vse svoje sile, kliče vse in vsakogar! Če kdaj, v teh časih je potreba, da si zvesto pogledamo iz obraza v obraz, da si sežemo v roke, se strnemo v eno vrsto. Strahopetec je, kdor zdaj trepeče, da bi se mu ob takem zbližanju morda ne odkrhnila ta ali ona mrvica njegovih strankarskih načel in njegovega svetovnega naziranja. Prijatelji, zdaj gre za življenje in smrt! Jaz upam v [[življenje]]! In takrat, kadar si uresničimo to pravo življenje, takrat si bomo zopet pogledali v oči in se povprašamo: 'Kdo si? Kako misliš ti? Ali si mi brat ali nebrat? <ref>https: name="Plus"//www.portalplus.si/1503/ivan-cankar/</ref>

* Nikdar se še ni naš [[Slovenci|slovenski narod]] tako visoko, tako sijajno razmahnil, kakor v teh zadnjih dveh letih [[prva svetovna vojna |vojne]]. Dokazal je vsemu svetu, da je zrel za [[svoboda|svobodo]], zrel za lasten svoj dom. Priznam odkrito, da sem v prvih mesecih vojne trepetal za ta narod, ki ga ljubim, kolikor človek ljubiti more. Rekel sem si v plahem srcu: 'Ta peščica dobrih ljudi ob Adriji bo v svetovnem metežu izginila, bo poteptana, truplo njeno bo vrženo v morje!' - Ni me sram tiste plahosti; saj vem, da jih je bilo mnogo, ki so mislili kakor jaz. Kmalu že pa sem videl znamenja, videl jih v svojo srčno radost in obenem v svojo sramoto, da tega naroda, ki ga ljubim - nisem poznal. Ne poznal odporne moči njegove, ne politične zrelosti njegove, ne njegove samozavesti. Tako so nas tujci in potujčenci delali majhne in slabe, da smo nazadnje že sami verovali v to svojo neznatnost in nemoč! Izkazalo pa se je, da nas ta silni vihar ni potisnil k tlom, temveč, da nam je opral duše in srca, nas pomladil, nas dvignil kvišku!" <ref>https: name="Plus"//www.portalplus.si/1503/ivan-cankar/</ref>