Wolfgang Amadeus Mozart: razlika med redakcijama

Brez spremembe velikosti ,  pred 3 leti
m
brez povzetka urejanja
(→‎O njem: novi navedek)
m
 
* Skoraj nenehno ustvarjalno delovanje njegovega duha, ki je okolje tako visoko presegel, a se mu je v trajnem stiku navidezno prilagodljivo odzival, pri tem ostal vedno bolj odtujen, česar ni presodil niti on niti tisti, ki so ga obdajali in kar je šele proti koncu zaslutil ter šel preko tega - tega fenomena ne moremo uskladiti s predstavami naše domišljije.<ref>Prav tam, str. 386.</ref>
 
* Nikoli ni Mozart v svojem pogovoru in v dejanjih manj pokazal, da je velik mož, kakor tedaj, ko se je ukvarjal s kakim pomembnim delom. Tedaj je vsevprek zmedeno govoril, zbijal šale kot sicer ni imel navade, dá, namenoma se je malomarno vedel. Vendar ni bilo videti, da bi kaj tuhtal ali premišljeval. Iz neznanega vzroka je namenoma skrival notranjo napetost pod zunanjo objestnostjo, ali pa mu je bilo všeč postaviti božanske glasbene misli v ostro nasprotje s plehkimi vsakdanjimi domisleki in se naslajati s posmehom nad samim seboj. Razumem, da tako zvišen umetnik iz globokega spoštovanja do umetnosti poniža svojo osebnost skoraj do poroga in jo zanemari. (Joseph Lange)<ref>Prav tam, str. 288.</ref>
 
* Mozart je bil gotovo toliko [[vera|veren]], da se ni v svojih mislih nikoli ukvarjal s kritičnim premišljevanjem o [[bog]]u, da bi vanj dvomil ali da bi ga zanikal.<ref>Prav tam, str. 389.</ref>
 
* Bržkone ni premolk, ki ga je pomenila njegova smrt, pretresal niti Mozartovega najožjega kroga, in ko so 6. decembra 1791 spustili v reven [[grob]] drobno in izrabljeno telo, ni nihče slutil, da pokopavajo posmrtne ostanke nepojmljivo velikega duha, nezasluženi dar človeštvu, v katerem je [[narava]] ustvarila enkratno, prejkone neponovljivo - vsekakor še nikoli ponovljeno umetnino.<ref>Prav tam, str. 393.</ref>
 
* Nikoli ni Mozart v svojem pogovoru in v dejanjih manj pokazal, da je velik mož, kakor tedaj, ko se je ukvarjal s kakim pomembnim delom. Tedaj je vsevprek zmedeno govoril, zbijal šale kot sicer ni imel navade, dá, namenoma se je malomarno vedel. Vendar ni bilo videti, da bi kaj tuhtal ali premišljeval. Iz neznanega vzroka je namenoma skrival notranjo napetost pod zunanjo objestnostjo, ali pa mu je bilo všeč postaviti božanske glasbene misli v ostro nasprotje s plehkimi vsakdanjimi domisleki in se naslajati s posmehom nad samim seboj. Razumem, da tako zvišen umetnik iz globokega spoštovanja do umetnosti poniža svojo osebnost skoraj do poroga in jo zanemari. (Joseph Lange)<ref>Prav tam, str. 288.</ref>
 
== Viri ==
216

urejanj