Povojni izvensodni poboji v Sloveniji: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
n |
fix |
||
Vrstica 2:
== O njih ==
* Toda premagali bomo vse pomisleke, ki bi nas ovirali pri izvajanju maščevalnega poslanstva, kajti žrtve morajo biti maščevane, da bo to maščevanje seglo do samih najglobljih korenin. Mi ne bomo posekali samo gnilega drevesa, mi bomo tudi njegove korenine izruvali in jih požgali, in zemljo, v kateri je rastlo takšno drevo, bomo deset klafter globoko prekopali, da ne bo ostalo za takim drevesom niti najmanjše kali. ([[Tone Seliškar]], slovenski pisatelj maja 1945)<ref>[http://www.mladina.si/103053/zakon-o-koncu-revolucije/ Zakon o koncu revolucije], Mladina.si, pridobljeno 2. september 2017.</ref>
* Kar se tiče izdajalcev je to stvar preteklosti. Roka pravice, roka maščevalka našega ljudstva je že dosegla ogromno večino. In samo manjšemu delu izdajalcev se je posrečilo pobegniti pod okrilje pokroviteljev izven naše dežele. Ta manjšina ne bo nikdar več gledala naših divnih planin, naših cvetočih polj. ([[Josip Broz Tito]] v Ljubljani 26. maja 1945)<ref>[http://www.mladina.si/103053/zakon-o-koncu-revolucije/ Zakon o koncu revolucije], Mladina.si, pridobljeno 2. september 2017.</ref>
* Najkasneje v teku treh tednov bodo razpuščena sodišča nacionalne časti, vojna sodišča bodo sodila samo vojnim osebam, vse drugo bodo prevzela redna sodišča. Proglašena bo nova amnestija. Nimate torej nobenega razloga biti tako počasni v čiščenju kot doslej. (telegram [[Edvard Kardelj|Edvarda Kardelja]] presedniku slovenske vlade [[Boris Kidrič|Borisu Kidriču]] 25. junija 1945)<ref>[http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20100202/C/302029986/tovarisi--se-pomnite-kardelja- Tovariši, še pomnite Kardelja?], Gorenjskiglas.si, pridobljeno 2. september 2017.</ref>
* Izginiti mora vse, kar je v našem narodu ostalo gnilega, nizkotnega in bestialnega. ([[Josip Vidmar]] leta 1945)
* Pred očmi se mi je stemnilo zaradi bremena, ki mi je leglo na dušo, in zaradi laži partijcev in nevednosti raznih Vidmarjev, s katerimi odgovarjajo na vedno večji ljudski nemir. (zapis [[Edvard Kocbek|Edvarda Kocbeka]] v dnevniku 3. septembra 1945, njegove prva omemba povojnih pobojev)<ref>[http://www.delo.si/kultura/knjiga/kocbekovo-zrcalo-slovenskemu-20-stoletju.html Kocbekovo zrcalo slovenskemu 20. stoletju], Delo.si, pridobljeno 2. september 2017</ref>
* Ta usodna politika Slovenske zaveze oziroma njenega vsemogočnega klerikalnega dela je v Sloveniji preprečila zmago Kraljeve jugoslovanske vojske v domovini, a je zato povzročila tudi poraz klerikalne strankarske vojaške organizacije po italijanski kapitulaciji. Po nemški kapitulaciji poleti 1945 je prišlo tudi do strašne tragedije: t. i. Slovenska narodna vojska (tj. Rupnikovi domobranci, ki se niso smeli pridružiti vojski generala Draže Mihailovića) je po ukazu samooklicane slovenske vlade brez boja zapustila t. i. slovensko državo, nato so jo zavezniki razorožili in predali Titovim partizanom na milost in nemilost. Okrog 11.000 odličnih borcev je brez borbe padlo kot žrtve napačne vojaške taktike Slovenske zaveze, ki se je povsem odcepila od generala Draže Mihailovića in Kraljeve jugoslovanske vojske. Niso smeli zmagati za Jugoslavijo, toda morali so umreti za svojo stranko! (Karl Novak, poveljnik slovenskih četnikov, zapis iz 9. decembra 1945)<ref>[http://freeweb.t-2.net/Vojastvo/Z44-SNVkonec.html]</ref>
* Gledam otroke in strašna žalost mi razganja srce, na stotine življenj teži Kidričevo in Kardeljevo vest in ju ne vznemirja, mene pa tišči k tlom prav ta strahota, da sem slutil njene grehe in nisem nastopil zoper nje. Občutek krivde je neznosen, divji, nepremagljiv.(zapis [[Edvard Kocbek|Edvarda Kocbeka]] v dnevniku 3. novembra 1949)<ref>[http://nszaveza.github.io/articles/82-igor-omerza-edvard-kocbek-osebni-dosje-st-584/ Igor Omerza, Edvard Kocbek, osebni dosje št. 584], pridobljeno 2. september 2017.</ref>
* Kolona avtomobilov je zavozila v gozd … Nepretrgoma so odmevali rezki rafali … Stroji so se ustavili … Vase jih je sprejel tekoči trak, ki jih je nosil v pogubo … Na obeh straneh so stali stražarji drug ob drugem, z brzostrelkami v rokah … V vrstah po pet in pet so jih pomikali proti žgočemu bobnenju … nenadoma je zasijala pred njimi temina brezna … Proti njemu so šli pohlevno, dokler jih ni požrla zemlja … ([[Tone Svetina]], slovenski pisatelj)<ref>[http://pogledi.delo.si/druzba/sprava-zastava-nase-revolucije SPRAVA IN ZASTAVA NAŠE REVOLUCIJE], Pogledi.si, pridobljeno 2. september 2017.</ref>
Vrstica 20:
* Kako naj se približamo demonu uničevalcu, da ne zadivja znova? Edino tako, da mu zatrdimo, da ni nobene veljavne teorije, ki bi pavšalno določala žrtve svetovnozgodovinskega poslanstva in abstraktno razpolagala s smrtjo sočloveka. Gre torej za javno priznanje krivde, ki se tiče nas vseh. Tako dolgo se ne bomo znebili preganjavice in more, dokler javno ne priznamo svoje krivde, svoje velike krivde. Brez tega dejanja Slovenci ne bomo nikoli stopili v čisto in jasno ozračje prihodnosti.(Edvard Kocbek leta 1975)<ref>[http://pogledi.delo.si/druzba/sprava-zastava-nase-revolucije SPRAVA IN ZASTAVA NAŠE REVOLUCIJE], Pogledi.si, pridobljeno 2. september 2017.</ref>
* v spomin na neštevilne nedolžne može, žene in otroke iz Sovjetske zveze in drugih vzhodnoevropskih držav, ki so jih komunistične vlade ob koncu druge svetovne vojne po repatriaciji zaprle in pobile. (zapis na spominski plošči v Londonu iz leta 1978)<ref>[http://pogledi.delo.si/druzba/sprava-zastava-nase-revolucije SPRAVA IN ZASTAVA NAŠE REVOLUCIJE], Pogledi.si, pridobljeno 2. september 2017.</ref>
* Pokol na tisoče domobrancev v Rogu je hud zločin, saj so ceno oboroženega boja zoper OF in antifašizem s smrtjo plačali tisti, ki so bili v resnici najmanj odgovorni, medtem ko so se krivci večinoma umaknili v
* Partizanstvo izdajajo tisti, ki brez rezerve branijo povojne izvensodne poboje! Izdaja partizanstva so bili namreč tudi izvensodni poboji! ([[Franc Šetinc,]] slovenski novinar in politik)<ref>[https://www.dnevnik.si/13837]</ref>
* Še zdaj ne obstaja beseda zločinci za storilce teh zločinov, ker če zločincev ni, potem tudi zločina ni. ([[Tine Hribar]], slovenski filozof in politik)<ref>[http://www.24ur.com/novice/slovenija/povojni-zlocini-brez-zlocincev.html]</ref>
== Viri ==
| |||