Zakonik cerkvenega prava: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
+ |
m + |
||
Vrstica 44:
:* Župnik je dolžan bivati v župnišču blizu cerkve; v posebnih primerih in iz upravičenega razloga more krajevni ordinarij dovoliti, da biva drugje, zlasti v hiši, ki je skupna več duhovnikom, samo da je pravilno in primerno poskrbljeno za opravljanje župnijskih nalog. (533)
:* Ko opravljanje službe kakega župnika iz kakega vzroka, tudi brez njegove velike krivde, postaja škodljivo ali vsaj neučinkovito, ga more krajevni škof odstraniti iz župnije. Razlogi, zaradi katerih je mogoče župnika zakonito odstraniti, so zlasti tile:
::# način delovanja, ki cerkveni skupnosti prinaša veliko škodo ali zmedo;
::# nespretnost in trajna duševna ali telesna bolezen, ki naredijo župnika nesposobnega za koristno opravljanje njegovih nalog;
::# izguba dobrega imena pri poštenih in resnih župljanih ali odpor do župnika, za katera se predvideva, da ne bosta hitro ponehala;
::# hudo zanemarjanje ali kršitev župnijskih dolžnosti, ki se nadaljuje tudi po opozorilu;
::# slabo upravljanje premoženja z veliko škodo za Cerkev, kadar tega zla ni mogoče odpraviti z drugim sredstvom. (1740–1741)
* Dekan ima poleg pooblastil, ki so mu zakonito podeljena po območnem pravu, dolžnost in pravico:
Vrstica 78 ⟶ 86:
* Zakrament [[Birma|birme]] naj se deli vernikom približno v letih, ko pridejo k pameti, razen če je škofovska konferenca določila drugo starost ali če gre za smrtno nevarnost ali če po presoji birmovalca tehten razlog svetuje kaj drugega. (891)
o [[Maša|maši]]:
:* Duhovnik ima vso pravico darovati [[Maša|mašo]] za kogarkoli, tako za žive kot za mrtve. (901) :* V nedeljo in na druge zapovedane praznike so verniki dolžni udeležiti se maše; vzdržijo pa naj se poleg tega tistih del in opravil, ki ovirajo dolžno bogočastje, veselje, ki je lastno Gospodovemu dnevu, in potreben duševni in telesni počitek. (1247)
:* Zapovedi, udeležiti se maše, zadosti, kdor je navzoč pri maši, ki se opravi kjerkoli po katoliškem obredu na sam praznični dan ali zvečer prejšnjega dne. (1248)
* o [[Evharistija|evharistiji]]:
Vrstica 103 ⟶ 117:
:* Ničen je zakon v ravni črti krvnega sorodstva med vsemi zakonskimi in nezakonskimi predniki in potomci. V stranski črti je zakon ničen do vključno četrtega kolena. (1091)
:* Za zakonske veljajo otroci, ki so bili rojeni vsaj po 180 dneh od sklenitve zakona ali v 300 dneh, odkar je prenehalo zakonsko življenje. (1138)
:* Neizvršen zakon med krščenima ali med krščenim in nekrščenim zakoncem more razvezati rimski papež iz upravičenega razloga na prošnjo obeh zakoncev ali pa samo enega, četudi proti volji drugega. (1142)
:* Kadar smrti zakonca z verodostojno cerkveno ali civilno listino ni mogoče dokazati, naj drugi zakonec ne velja za prostega zakonske vezi, razen po razglasitvi, ki jo je o domnevni smrti izdal krajevni škof. Razglasitev more krajevni škof izreči samo, če je iz izpovedi prič, iz javnega mnenja in iz indicev po izvršenih primernih poizvedbah dobil moralno gotovost o smrti zakonca. Zgolj odsotnost zakonca, čeprav dolgotrajna, ne zadostuje. (1707)
* o [[pokop]]u:
:* Cerkev zelo priporoča, naj se ohrani pobožna navada pokopavanja teles rajnih, vendar ne prepoveduje sežiganja, razen če bi bilo izbrano iz razlogov, ki so nasprotni krščanskemu duhu. (1176)
:* V cerkvah naj se trupla ne pokopavajo, razen če gre za papeža, kardinale in krajevne, tudi upokojene, škofe, ki naj se pokopljejo v lastni cerkvi. (1242)
* Nobena cerkev se ne sme zgraditi brez izrečne pismene privolitve krajevnega škofa. (1215)
* Sveti kraji nehajo biti posvečeni ali blagoslovljeni, če se večji del poruši ali se z odločbo pristojnega ordinarija ali dejansko za stalno izročijo za svetno rabo. (1212)
* o [[post]]u:
:* Spokorni dnevi in časi za vso Cerkev so vsi petki v vsem letu in postni čas. (1250)
:* Zdržek od mesnih in drugih jedi v skladu s predpisi škofovske konference naj se ohranja vse petke v letu, razen če je kdaj ta dan slovesni praznik; zdržek in post pa na pepelnico in veliki petek. (1251)
:* Postava o zdržku veže vse, ki so spolnili štirinajsto leto; postava o postu pa zavezuje vse polnoletne [nad osemnajst let] do začetega šestdesetega leta. Pastoralni delavci in starši pa naj poskrbijo, da se bodo tudi tisti, ki jih zaradi premajhne starosti še ne veže postava o postu in zdržku, poučili o pravem pomenu spokornosti. (1252)
* Če se potem, ko je kaznivo dejanje storjeno, zakon spremeni, je treba uporabiti zakon, ki je za storilca ugodnejši. Če pa poznejši zakon odpravlja prejšnjega ali vsaj kazen, le-ta takoj preneha. (1313)
* Kdor učinkovito oskrbi [[splav|odpravo plodu]], ga zadene vnaprej izrečeno [[izobčenje]]. (1398)
== Viri ==
| |||