Edvard Kocbek: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
+ |
+ |
||
Vrstica 12:
* Osvobodilne fronte prvih dveh let obstoja ni mogoče primerjati z nobenim njenim poznejšim razdobjem, vsa so izraz zadrege. Dejstvo je, da je partija s svojim ekskluzivizmom pokopala pomen in moč Osvobodilne fronte, saj je prevzela njen celoten kader.<ref>Gregor Joseph Kranjc, ''Hoja s hudičem'', Ciceron, Mengeš 2014 {{COBISS|ID=276283648}}.</ref>
* Zdaj vidim, da je eden izmed razlogov sodelovanja s komunizmom tudi religiozen. Komunisti mi predstavljajo resnično religiozno atmosfero, ki jo pri običajnih konfesionalnih rimskokatoliških vernikih pogrešam. Čeprav ateisti, gledajo na človeška in nadčloveška vprašanja z večjo resnostjo, skrbjo in odločnostjo kakor meščanski izpovedovalci vere.(zapis v dnevniku januarja 1944)<ref>[http://www.delo.si/kultura/knjiga/kocbekovo-zrcalo-slovenskemu-20-stoletju.html Kocbekovo zrcalo slovenskemu 20. stoletju], Delo.si, 25. avgust 2017.</ref>
* Stojimo pred velikimi svetovnimi dogodki. Lahko se zgodi, da bo takrat, ko boš to pismo dobil, že vržen iz tečajev, kakor bomo to vsi slej ko prej. Čutim dih velikih korakov. In v tem razpoloženju ti kot najvažnejšo stvar sporočam sledeče: v Rimu, kakor v vsej Italiji, so Italijani začeli veliko akcijo za Trst. V glavnem obstajata dve struji. Prva hoče obdržati Trst za Italijo, druga skupina pa hoče iz Trsta neodvisno mesto in svobodno luko. Ta druga skupina je nevarnejša ne samo po svojih ciljih, ampak tudi po metodah. Družijo se z Amerikanci in Angleži, iščejo zveze na vse strani in zvedeli so tudi že zame. Oni hočejo, da bi Amerikanci zasedli Trst in Slovenijo in iz Slovenije napravili nekakšno samostojno državico v okviru podonavskega bloka. Ta koncept podpirajo angleški chamberlainovci. Naravnost krasno bi bilo, če bi notranji razkroj Nemčije napredoval tako hitro, da bi do razpada front prišlo prej, kakor bi zavezniki kakorkoli dosegli slovensko ozemlje. Vendar se mi zdi pametno in to te prosim še posebej kot Slovenec, da Vrhovni štab izda takoj posebno povelje slovenskemu glavnemu štabu, da ob prvem najrahlejšem znaku z borbo osvoji Trst in da ga ne preda nikomur več… (pismo Kardelju iz julija 1944)<ref>[https://marijanzlobec.wordpress.com/2016/09/17/kocbek-je-prvi-zahteval-zasedbo-trsta/ KOCBEK JE PRVI ZAHTEVAL ZASEDBO TRSTA], 25. avgust 2017.</ref>
* Pred očmi se mi je stemnilo zaradi bremena, ki mi je leglo na dušo, in zaradi laži partijcev in nevednosti raznih Vidmarjev, s katerimi odgovarjajo na vedno večji ljudski nemir. (zapis v dnevniku 3. septembra 1945, njegove prva omemba povojnih pobojev)<ref>[http://www.delo.si/kultura/knjiga/kocbekovo-zrcalo-slovenskemu-20-stoletju.html Kocbekovo zrcalo slovenskemu 20. stoletju], Delo.si, 25. avgust 2017.</ref>
* Gledam otroke in strašna žalost mi razganja srce, na stotine življenj teži Kidričevo in Kardeljevo vest in ju ne vznemirja, mene pa tišči k tlom prav ta strahota, da sem slutil njene grehe in nisem nastopil zoper nje. Občutek krivde je neznosen, divji, nepremagljiv.(zapis v dnevniku 3. novembra 1949)<ref>[http://www.delo.si/kultura/knjiga/kocbekovo-zrcalo-slovenskemu-20-stoletju.html Kocbekovo zrcalo slovenskemu 20. stoletju], Delo.si, 25. avgust 2017.</ref>
* Kupa grenkobe se je zvrhala. Najbridkejše ure v mojem življenju. Prvič v življenju mi je iz globine žal, da sem se rodil kot Slovenec, in prvič po tridesetih letih mi je postalo iz vseh vlaken mojega človeka žal, da sem se odločil za partizanstvo. Komunizem je resnično satansko maščevalna in infernalna sila. Česa naj se zdaj oprimem? Kako naj ohranim tiste drobce življenjske sile, ki so mi ostali do moje smrti? (zapis v njegovem dnevniku iz leta 1976)<ref>http://pogledi.delo.si/knjiga/mikrofoni-v-zidu</ref>
== O njem ==
* Kdo pa je pravzaprav Kocbek? Kocbek je za nas ničla. Iz Kocbeka smo v času vojne sicer skušali nekaj napraviti, ker nam je bilo to potrebno ([[Edvard Kardelj]] po izidu zbirke novel Strah in pogum leta 1952)<ref>[http://www.delo.si/kultura/knjiga/kocbekovo-zrcalo-slovenskemu-20-stoletju.html Kocbekovo zrcalo slovenskemu 20. stoletju], Delo.si, 25. avgust 2017.</ref>
== Viri ==
| |||