Zakonik cerkvenega prava: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
N
 
+
Vrstica 2:
 
== Navedki ==
 
* Vernike veže dolžnost podpirati Cerkev v potrebah, da ji pomagajo pri bogočastju, delih apostolata, krščanski dobrodelnosti in dostojnem vzdrževanju služabnikov. (222)
 
* Ker so starši dali otrokom življenje, imajo zelo težko dolžnost in pravico, da jih vzgajajo; zato je prva dolžnost krščanskih staršev, oskrbeti otrokom krščansko [[Vzgoja|vzgojo]] po nauku, ki ga uči Cerkev. (226)
 
* Z uredbo o duhovniški vzgoji naj bo poskrbljeno, da se bogoslovci ne bodo skrbno naučili samo domačega jezika, ampak da bodo dobro razumeli tudi latinščino in primerno znali tuje jezike, za katere velja, da so potrebni ali koristni za njihovo izobrazbo in izvrševanje pastoralne službe. (249)
 
* Klerikom se zelo priporoča nekak način skupnega življenja; kjer pa je že v veljavi, naj se po možnosti ohrani. (280)
 
* Rimski [[papež]] prejme polno in vrhovno oblast v Cerkvi z zakonito izvolitvijo, ki jo je sprejel, hkrati s škofovskim posvečenjem. Zato tisti, ki je zaznamovan s škofovskim neizbrisnim znamenjem, dobi to oblast od trenutka, ko sprejme izvolitev za papeža. Če pa izvoljeni nima škofovskega neizbrisnega znamenja, naj se takoj posveti v škofa. (332)
 
* Kardinali, ki jim je dodeljena v naslov okoliška cerkev ali cerkev v mestu Rimu, naj potem, ko so jo sprejeli v posest, z nasveti in varstvom pospešujejo blagor teh škofij ali cerkva, nimajo pa nobene vodstvene pravice in nobene osnove, da bi se vmešavali v upravljanje njihovega premoženja, disciplino ali v službe pri teh cerkvah. (357)
 
* V podrejenih škofijah ima metropolit pravico:
:# nadzorovati, da se natančno ohranjata vera in cerkvena disciplina, in rimskega papeža obveščati o morebitnih zlorabah;
:# opraviti kanonično vizitacijo, če jo je podrejeni škof zanemaril, ko apostolski sedež to prej odobri;
:# določiti škofijskega upravitelja po določbi kanona 421, § 2 in 425, § 3.
: Kjer razmere to zahtevajo, more apostolski sedež metropolitu dati posebne naloge in oblast, ki jih mora opredeliti območno pravo.
: V podrejenih škofijah metropolit nima nobene druge vodstvene oblasti; more pa v vseh cerkvah opraviti verske obrede kakor škof v svoji škofiji, ko je prej obvestil krajevnega škofa, če je cerkev stolnica. (436)
 
* o župniji:
 
:* Če zaradi pomanjkanja duhovnikov krajevni škof meni, da je potrebno izročiti del izvrševanja pastoralne skrbi v župniji diakonu ali drugi osebi, ki ni duhovnik, ali skupini oseb, naj postavi kakega duhovnika, ki bo z oblastjo in pravicami župnika vodil pastoralno delo. (517)
 
:* Po splošnem pravilu je župnija ozemeljska in naj obsega vse vernike določenega ozemlja; kjer pa je to koristno, naj se ustanovijo osebne župnije glede na obred, jezik, narodnost vernikov kakega ozemlja in take, ki so določene tudi pod drugim vidikom. (518)
 
* o župniku:
 
:* Župniku so posebej zaupana naslednja opravila:
::# [[Krst|krščevanje]];
::# [[Birma|birmovanje]] tistih, ki so v smrtni nevarnosti, po določbi kanona 883, številka 3;
::# delitev [[Evharistija|popotnice]] in [[Bolniško maziljenje|bolniškega maziljenja]], ostane pa v veljavi predpis kanona 1003, §§ 2 in 3, in podelitev apostolskega blagoslova;
::# prisostvovanje sklepanju [[Poroka|zakona]] in poročni blagoslov;
::# [[pokop]]avanje;
::# blagoslov krstne vode v velikonočnem času, vodstvo procesij zunaj cerkve in tudi slovesni blagoslov zunaj cerkve;
::# slovesnejše obhajanje [[Maša|evharistije]] ob nedeljah in zapovedanih praznikih. (530)
 
:* Župnik je dolžan bivati v župnišču blizu cerkve; v posebnih primerih in iz upravičenega razloga more krajevni ordinarij dovoliti, da biva drugje, zlasti v hiši, ki je skupna več duhovnikom, samo da je pravilno in primerno poskrbljeno za opravljanje župnijskih nalog. (533)
 
* Dekan ima poleg pooblastil, ki so mu zakonito podeljena po območnem pravu, dolžnost in pravico:
:# pospeševati in usklajevati skupno pastoralno dejavnost v dekaniji;
:# skrbeti, da kleriki njegovega okrožja živijo v skladu s svojim stanom in vestno opravljajo svojo službo;
:# skrbeti, da se verska opravila izvršujejo po predpisih svetega bogoslužja, da je vestno poskrbljeno za lepoto in čistočo cerkva in svete opreme, zlasti pri obhajanju evharistije in shranjevanju [[Evharistija|najsvetejšega zakramenta]], da se pravilno spisujejo in vestno hranijo župnijske knjige, da se vestno upravlja cerkveno premoženje in končno, da se s potrebno vestnostjo skrbi za župnišče.
: V dekaniji, ki mu je zaupana, mora dekan:
:# truditi se, da se kleriki po predpisih območnega prava v določenih rokih udeležujejo predavanj, teoloških tečajev ali konferenc po določbi kanona 279, § 2;
:# skrbeti, da so duhovnikom njegovega okrožja na voljo duhovni pripomočki; zlasti naj skrbi za tiste, ki živijo v težjih razmerah ali jih tarejo težave.
: Dekan naj skrbi, da ne bi župniki njegovega okrožja, za katere ve, da so hudo bolni, ostali brez duhovne in gmotne pomoči, in da bodo, če umrejo, imeli dostojen pogreb; poskrbi naj tudi, da se ne bi v času bolezni ali smrti porazgubile ali odnesle knjige, listine, sveta oprema in drugo, kar je last Cerkve.
: Dekan je dolžan po določitvi, ki jo je izdal krajevni škof, opravljati vizitacije župnij svojega okrožja. (555)
 
* o redovnikih:
 
:* Redovniki naj vse življenje vneto nadaljujejo svojo duhovno, znanstveno in praktično vzgojo, predstojniki pa naj jim za to oskrbijo pripomočke in čas. (661)
 
:* Prva in najvažnejša služba vseh redovnikov je [[kontemplacija]] božjih reči in nenehna povezanost z Bogom v molitvi. Člani naj se po svojih močeh vsak dan udeležujejo evharistične daritve, prejmejo presveto Kristusovo telo in molijo v zakramentu navzočega Gospoda samega. Posvečajo naj se branju svetega pisma in notranji molitvi, vestno opravljajo molitveno bogoslužje po predpisih lastnega prava, ko za klerike velja obveznost kanona 276, § 2, številka 3, in druge pobožne vaje. Na poseben način, tudi z [[Rožni venec|rožnim vencem]], naj častijo deviško božjo Mater, zgled in varuhinjo vsakega posvečenega življenja. Vsako leto naj vestno opravijo duhovne vaje. (663)
 
:* Redovnik, ki je povišan v škofa, ostane član svoje ustanove, toda iz zaobljube [[Pokorščina|pokorščine]] je podrejen samo rimskemu papežu in ga ne vežejo dolžnosti, za katere po pameti sodi, da jih ne more uskladiti s svojim položajem. (705)
 
* o [[Evharistija|evharistiji]]: