Katekizem Katoliške cerkve: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
+
+
Vrstica 43:
* Kakor je bila [[Adam in Eva|Eva]] izoblikovana iz strani zaspalega [[Adam in Eva|Adama]], tako se je Cerkev rodila iz prebodenega srca Jezusa Kristusa, umrlega na križu. (766)
 
* »Vse jim je bilo skupno« ({{Bibl|Apd 4,32}}). »Resničen kristjan mora nena vse, kar ima v [[posest]]i, gledati kot na dobrino, ki je skupna vsem. Zato mora biti pripravljen in hiter, ko gre za to, da pomaga bližnjemu, ki je v stiski.« Kristjan je oskrbnik dobrin, ki pripadajo Gospodu. (952)
 
* Vsak človek prejme v svoji neumrljivi duši večno plačilo takoj ob [[smrt]]i v posebni sodbi – ki postavi njegovo življenje v odnos do Kristusa – bodisi prek [[Vice|očiščevanja]] bodisi s takojšnjim vstopom v [[Nebesa|nebeško blaženost]] bodisi s takojšnjim [[Pekel|pogubljenjem]] za vekomaj. (1022)
Vrstica 59:
* o [[krst]]u:
 
:* S krstom se odpustijo vsi grehi, [[izvirni greh]] in vsi osebni grehi kakor tudi vse [[Odpustek|kazni za greh]]. Resnično ne ostane v tistih, ki so bili prerojeni, nič takega, kar bi jim preprečevalo vstop v božje kraljestvo: niti Adamov greh, niti osebni greh, niti posledice greha, od katerih najhujša je ločenost od Boga. (1262)
 
:* V potrebi sme krstiti vsak človek, če ima le namen storiti to, kar dela Cerkev, in če z vodo oblije glavo kandidata ter pravi: »Jaz te krstim v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.« (1284)
 
* »Ker pa je [[poželjivost]] puščena za boj, ne more škodovati tistim, ki ne privolijo vanjo in se ji s Kristusovo milostjo pogumno upirajo. Nasprotno, »če kdo tekmuje, ne dobi venca, če ne tekmuje po pravilih« ({{Bibl|2 Tim 2,5}}).« (1264)
 
* o [[Evharistija|evharistiji]]:
 
:* S posvetitvijo se izvrši spremenjenje bistva (transsubstantiatio) kruha in vina v Kristusovo telo in kri. Pod posvečenima podobama kruha in vina je Kristus sam, živ in poveličan, navzoč resnično, stvarno in bistveno, s svojim telesom in svojo krvjo, skupaj s svojo dušo in svojim božanstvom. (1413)
 
:* Zaradi Kristusove zakramentalne navzočnosti pod vsako od podob omogoča tudi obhajilo le pod podobo kruha prejeti celotni sad milosti evharistije. (1390)
 
:* Sveto obhajilo, ki je prejem Kristusovega telesa in njegove krvi, poglablja zedinjenje obhajanca z Gospodom, mu odpušča male grehe in ga varuje velikih. (1416)
 
* o [[spoved]]i:
 
:* Kadar [[kesanje]] prihaja iz ljubezni do Boga, ljubljenega nad vse, se imenuje »popolno kesanje« (kesanje iz ljubezni). Takšno kesanje odpušča male grehe; doseže tudi odpuščanje smrtnih grehov, če vsebuje trdni sklep čimprej pristopiti k zakramentu [[spoved]]i. Tudi kesanje, ki ga imenujemo »nepopolno« (attritio), je božji dar, pobuda Svetega Duha. Porodi se iz razmišljanja o grdobiji greha ali iz strahu pred večnim pogubljenjem in drugimi kaznimi, ki grozijo grešniku (kesanje iz strahu). Tak pretres vesti more sprožiti notranji razvoj, ki se po delovanju milosti dovrši z zakramentalno odvezo. Samo po sebi pa nepopolno kesanje ne doseže odpuščanja velikih grehov, pač pa grešnika pripravi, da dobi odpuščanje v zakramentu pokore. (1452–1453)
 
:* Spreobrnjenje ki izhaja iz goreče ljubezni, more doseči grešnikovo popolno očiščenje, tako da ne bi ostajala nobena [[Odpustek|kazen]]. (1472)
 
:* Čeprav ni strogo potrebno, Cerkev vseeno živo priporoča spoved vsakdanjih pregreškov (malih grehov). Dejansko nam redna spoved malih grehov pomaga oblikovati svojo vest, bojevati se zoper svoja zla nagnjenja, dati se Kristusu, da nas zdravi, napredovati v življenju Duha. Ko pogosteje prejemamo ta zakrament, dar Očetovega usmiljenja, nas to nagiba, da smo usmiljeni kakor on. (1458)
 
* [[Odpustek|Odpustke]] moremo naklanjati ali živim ali rajnim. (1471)
 
* Nikoli ni dovoljeno storiti [[zlo]], da bi iz tega sledilo kaj dobrega. (1789)
 
== Viri ==
 
{{Opombe}}
 
 
{{Temeljne knjige Rimskokatoliške cerkve}}
 
[[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev]]