Katekizem Katoliške cerkve: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
+ |
+ |
||
Vrstica 17:
:* Nagib (motiv) za to, da verujemo, ni dejstvo, da se razodete resnice kažejo kot resnične in umljive v luči našega naravnega razuma. Verujemo »zaradi avtoritete samega Boga, ki se razodeva in ki se ne more motiti in nas varati«. »Da bi pa bila kljub temu pokorščina naše vere skladna z razumom, je hotel Bog notranji pomoči [[Sveti Duh|Svetega Duha]] pridružiti zunanje dokaze svojega razodetja.« Tako so čudeži [[Jezus Kristus|Jezusa Kristusa]] in svetnikov, prerokbe, širjenje in svetost Cerkve, njena plodovitost in trdnost »popolnoma zanesljiva znamenja božjega razodetja, primerna umevanju vseh«, in »motivi (nagibi) verodostojnosti«, ki se kažejo, da »pritrditev vere nikakor ni kak slep vzgib srca«. (156)
* o [[Izvirni greh|izvirnem grehu]]:
* Začetek človekovega [[Izvirni greh|greha]] je bila laž [[Skušnjavec|skušnjavca]], ki je zapeljal [[Adam in Eva|človeka]] v dvomljenje glede božje besede, glede božje dobrohotnosti in zvestobe. (215)▼
▲:* Začetek človekovega
:* Zaradi izvirnega greha mora človek pretrpeti »telesno smrt«, s katero bi mu bilo prizanešeno, ko bi ne bil grešil. (1018)
* [[Sveta Trojica|Oče, Sin in Sveti Duh]] niso tri počela stvarstva, ampak le eno počelo. Vendar pa vsaka božja oseba izvršuje skupno delo v skladu s svojim osebnim svojstvom. Tako Cerkev v soglasju z Novo zavezo izpoveduje: Eden je namreč Bog in Oče, iz katerega je vse; in en Gospod Jezus Kristus, po katerem je vse; in en Duh, v katerem je vse. (258)
Vrstica 25 ⟶ 29:
* Nasilna Jezusova smrt ni bila sad [[Naključje|naključja]] v nesrečnem svetu okoliščin. Ta smrt spada v skrivnost Božjega načrta, kakor pojasnjuje sv. Peter Judom v Jeruzalemu že v svojem prvem govoru na binkošti: »Izročili so ga, prav kakor je Bog hotel in predvidel« ({{Bibl|Apd 2,23}}). Ta svetopisemska govorica ne pomeni, da so bili tisti, ki so Jezusa »izdali« ({{Bibl|Apd 3,13}}), le pasivni izvajalci scenarija, ki bi ga Bog vnaprej napisal.<br>Bogu so v svoji sedanjosti znani in navzoči vsi časovni trenutki. Bog je torej zasnoval svoj večni načrt »[[Predestinacija|predestinacije]]« (vnaprejšnje določitve) in je vključil vanj svoboden odgovor vsakega človeka božji milosti: »V tem mestu so se zares zbrali zoper tvojega svetega služabnika Jezusa, ki si ga ti mazilil. Zbrali so se [[Herod]], [[Poncij Pilat]], pogani in Izraelovi rodovi, da bi storili, kar si ti v svoji moči in v svojem sklepu vnaprej določil« ({{Bibl|Apd 4,27-28}}). Bog je dopustil dejanja, izhajajoča iz njihove zaslepljenosti, da bi izpolnil svoj odrešenjski načrt. (599–600)
* o [[Jezus Kristus|Jezusu Kristusu]]:
* Cerkev, sledeč apostolom uči, da je Kristus umrl za vse ljudi brez izjeme: »Nobenega človeka ni, ga ni bilo in ga ne bo, ki bi Kristus ne bil zanj trpel.« (605)▼
:* Božji Sin je posvečen za Kristusa (Mesijo) z maziljenjem [[Sveti Duh|Svetega Duha]] v svojem učlovečenju. (745)▼
* Kristusovo odrešenje obstoji v naslednjem: »Prišel je, da bi dal svoje življenje v odkupnino za mnoge« ({{Bibl|Mt 20,28}}), se pravi, da »bi ljubil svoje do konca« ({{Bibl|Jn 13,1}}) z namenom, da bi »bili odkupljeni iz praznega življenja, podedovanega od očetov« ({{Bibl|1 Pt 1,18}}). (622)▼
▲:* Cerkev, sledeč apostolom uči, da je Kristus umrl za vse ljudi brez izjeme: »Nobenega človeka ni, ga ni bilo in ga ne bo, ki bi Kristus ne bil zanj trpel.« (605)
* Ko se je Kristus mudil v grobu, je njegova božja oseba še naprej ostala zedinjena tako s svojo dušo kakor s svojim telesom, ki pa ju je smrt medsebojno ločila. Zaradi tega mrtvo Kristusovo telo »ni gledalo trohnobe«. (630)▼
▲:* Kristusovo odrešenje obstoji v naslednjem: »Prišel je, da bi dal svoje življenje v odkupnino za mnoge« ({{Bibl|Mt 20,28}}), se pravi, da »bi ljubil svoje do konca« ({{Bibl|Jn 13,1}}) z namenom, da bi »bili odkupljeni iz praznega življenja, podedovanega od očetov« ({{Bibl|1 Pt 1,18}}). (622)
* Bivališče umrlih, kamor je šel umrli Kristus, imenuje Sveto pismo [[predpekel]] (inferi), šeol ali hades; ker tisti, ki so tam, ne gledajo Boga. Takšna je namreč, ko pričakujejo Odrešenika, usoda vseh umrlih, hudobnih in pravičnih, kar pa ne pomeni, da je njihova usoda enaka, kakor pokaže Jezus v priliki o ubogem Lazarju, ki je sprejet »v Abrahamovo naročje«. »Prav te svete duše, ki so čakale svojega Odrešenika v Abrahamovem naročju, je Jezus Kristus rešil, ko je prišel v predpekel.« Jezus ni šel v predpekel, da bi tam rešil pogubljene, niti da bi uničil pekel pogubljenja, temveč, da bi osvobodil pravične, ki so živeli pred njim. (633)▼
▲:* Ko se je Kristus mudil v grobu, je njegova božja oseba še naprej ostala zedinjena tako s svojo dušo kakor s svojim telesom, ki pa ju je smrt medsebojno ločila. Zaradi tega mrtvo Kristusovo telo »ni gledalo trohnobe«. (630)
▲* Božji Sin je posvečen za Kristusa (Mesijo) z maziljenjem Svetega Duha v svojem učlovečenju. (745)
▲* Bivališče umrlih, kamor je šel umrli Kristus, imenuje Sveto pismo [[predpekel]] (inferi), šeol ali hades; ker tisti, ki so tam, ne gledajo Boga. Takšna je namreč, ko pričakujejo Odrešenika, usoda vseh umrlih, hudobnih in pravičnih, kar pa ne pomeni, da je njihova usoda enaka, kakor pokaže Jezus v priliki o ubogem Lazarju, ki je sprejet »v Abrahamovo naročje«. »Prav te svete duše, ki so čakale svojega Odrešenika v Abrahamovem naročju, je Jezus Kristus rešil, ko je prišel v predpekel.« Jezus ni šel v predpekel, da bi tam rešil pogubljene, niti da bi uničil pekel pogubljenja, temveč, da bi osvobodil pravične, ki so živeli pred njim. (633)
* Kakor je bila [[Adam in Eva|Eva]] izoblikovana iz strani zaspalega [[Adam in Eva|Adama]], tako se je Cerkev rodila iz prebodenega srca Jezusa Kristusa, umrlega na križu. (766)
* »Vse jim je bilo skupno« ({{Bibl|Apd 4,32}}). »Resničen kristjan mora ne vse, kar ima v [[posest]]i, gledati kot na dobrino, ki je skupna vsem. Zato mora biti pripravljen in hiter, ko gre za to, da pomaga bližnjemu, ki je v stiski.« Kristjan je oskrbnik dobrin, ki pripadajo Gospodu. (952)
* Vsak človek prejme v svoji neumrljivi duši večno plačilo takoj ob [[smrt]]i v posebni sodbi – ki postavi njegovo življenje v odnos do Kristusa – bodisi prek [[Vice|očiščevanja]] bodisi s takojšnjim vstopom v [[Nebesa|nebeško blaženost]] bodisi s takojšnjim [[Pekel|pogubljenjem]] za vekomaj. (1022)
* o novem nebu in novi zemlji:
:* Tudi vidnemu [[Stvarstvo|vesoljstvu]] je torej namenjeno, da bo preoblikovano, »da bi tudi svet sam, obnovljen v svojem prvotnem stanju, brez sleherne ovire služil pravičnim«, deležen njihovega poveličanja v vstalem Jezusu Kristusu. (1047)
:* Vse te odlične sadove narave in našega truda bomo namreč potem, ko smo jih v Gospodovem duhu in po Gospodovi zapovedi razvijali na zemlji, znova našli, toda očiščene vsakega madeža, presvetljene in preobražene. Zgodilo se bo to tedaj, ko bo Kristus izročil Očetu večno in vesoljno kraljestvo. (1050)
* [[Nedelja]] je temelj in jedro celotnega cerkvenega leta. (1193)
* [[Liturgija|Liturgična izročila]] ali obredi, ki so v Cerkvi dejansko v rabi, so: latinski obred (v glavnem rimski, a tudi obredi nekaterih krajevnih Cerkva, kakor ambrozijanski, ali obredi nekaterih redov) in bizantinski obredi, aleksandrijski ali koptski, sirski, armenski, maronitski in kaldejski. »Cerkveni zbor, zvest izročilu, izjavlja, da ima sveta mati Cerkev vse zakonite obrede za enake glede pravic in časti in da jih hoče v bodoče ohranjati in na vso moč podpirati.« (1203)
* o [[krst]]u:
:* S krstom se odpustijo vsi grehi, [[izvirni greh]] in vsi osebni grehi kakor tudi vse kazni za greh. Resnično ne ostane v tistih, ki so bili prerojeni, nič takega, kar bi jim preprečevalo vstop v božje kraljestvo: niti Adamov greh, niti osebni greh, niti posledice greha, od katerih najhujša je ločenost od Boga. (1262)
:* V potrebi sme krstiti vsak človek, če ima le namen storiti to, kar dela Cerkev, in če z vodo oblije glavo kandidata ter pravi: »Jaz te krstim v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.« (1284)
== Viri ==
| |||