Smrt: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Pregovori: novi navedek |
m →Navedki o njej: + 1 |
||
Vrstica 5:
== Navedki o njej ==
* Smrt je slajša od tiranije. ([[
* Umreti, to ni nič. Lačni, vendar živeti. To je manj zabavno, vendar traja dalj časa. ([[Jean Anouilh]])
Vrstica 17:
* Umreti udobno veliko stane. ([[Samuel Butler]])
*
:* Smrt ni nič. Važna je krivica.
* Grožnja smrtnosti, ki visi nad nami vse ojalovi. Le kri obupa nas lahko oživi; navdušenje zamenja resnico. ([[Albert Camus]])▼
▲:* Grožnja smrtnosti, ki visi nad nami vse ojalovi. Le kri obupa nas lahko oživi; navdušenje zamenja resnico.
* Zlom vsega sončnega in zvezdnega sistema vas lahko samo enkrat ubije. ([[Thomas Carlyle]])
Vrstica 27 ⟶ 29:
* Vse, kar si želim glede svojega pokopa, je, da me ne pokopljejo živega. ([[Lord Chesterfield]])
* [[Cicero]]:
:* Tisti, ki ga objokuješ, ni nič drugega kot tvoj predhodnik. :* Ne želim umreti: s smrtjo pa si ne belim glave.
* So velike smrti, bedne, žalostne ravnodušne smrti, kot so velika, bedna ali ravnodušna življenja. ([[Josef Čapek]])
Vrstica 40 ⟶ 44:
* Hvaljen, moj Gospod, v naši sestri smrti, ki ji nihče v življenju ne uide. Gorje njim, ki umrejo v smrtnem grehu, a blagor njim, ki počivajo v tvoji najsvetejši volji, zakaj druga smrt jim ne bo mogla storiti žalega. ([[Frančišek Asiški]])<ref>sveti Frančišek Asiški, ''Sončna pesem ali Hvalnica stvarstva'' 12–13; v: sveti Frančišek Asiški, sveta Klara, ''Vodilo in življenje'', Slovenska kapucinska provinca, Ljubljana 1998, stran 47.</ref>
* Smrt odmeri slehernemu njegovo pravico. ([[Helinand of Froidmont]])▼
* Človek vedno umre, preden se do kraja rodi. ([[Erich Fromm]])
Vrstica 54 ⟶ 60:
* Noben mlad človek ne verjame, da bo kdaj umrl. ([[William Hazlitt]])
▲* Smrt odmeri slehernemu njegovo pravico. ([[Helinand of Froidmont]])
* Če si mrtev, ti je prekleto vseeno, kdo dobi vojno. ([[James Heller]])
Vrstica 61 ⟶ 65:
* Kdor se s smrtjo ne more sprijazniti, se skuša opogumiti ob svojih vzorih, ki se jih krčevito oprijema. Kdor pa tej "ultima linea" gleda mirno nasproti, ne govori o tem. ([[Wolfgang Hildesheimer]])<ref>Wolfgang Hildesheimer, ''Mozart'', Založba obzorja, Maribor 1984, str. 211.</ref>
* [[Horacij]]:
* Bleda smrt trka tako na vrata kolib revežev, kakor na vrata kraljevskih gradov. ([[Horacij]])▼
* Smrt je poslednja veja vseh pojavov v naravi. ([[Horacij]])▼
* Bolje je umreti na nogah, kot živeti na kolenih! ([[Dolores Ibarruri]])
Vrstica 74 ⟶ 80:
* Umreti je treba ljubeznivo (če človek to zmore). ([[Joseph Joubert]])
* Vsak človek prejme v svoji neumrljivi duši večno plačilo takoj ob smrti v posebni sodbi – ki postavi njegovo življenje v odnos do Kristusa – bodisi prek [[Vice|očiščevanja]] bodisi s takojšnjim vstopom v [[Nebesa|nebeško blaženost]] bodisi s takojšnjim [[Pekel|pogubljenjem]] za vekomaj. ([[Katekizem Katoliške cerkve]])<ref>''Katekizem Katoliške cerkve'', Slovenska škofovska konferenca, Ljubljana 1993, člen 1022 {{COBISS|ID=36357888}}.</ref>
* Smrt modrega ne preseneti: vedno je pripravljen odpotovati. ([[Jean de La Fontaine]])
Vrstica 95 ⟶ 103:
* Človeku, ki je izvršil svojo naravno dolžnost, je smrt naravna in dobrodošla kot sen. ([[George Santayana]])
*
:* Več bolečin povzroči misel na smrt kot sama smrt.
* Smrt je genij, ki daje navdih filozofu ... Če ne bi bilo smrti, človek ne bi filozofiral. ([[Arthur Schopenhauer]])▼
▲:* Smrt je genij, ki daje navdih filozofu ... Če ne bi bilo smrti, človek ne bi filozofiral.
* Kdor zna umreti, ne zna biti suženj. ([[Lucius Annaeus Seneka]])
*
:* To je preprosto; kar živi umre, da se iz minljivosti prelije v večno.
:* Kdor letos umre, je osvobojen te neprijetnosti drugo leto.
* Govoril je, da se smrt ne razlikuje od življenja. Ko so mu prigovarjali, zakaj potem ne umre, je dejal: »Ravno zaradi tega, ker ni nobene razlike.« ([[Tales]])
| |||