Katekizem Katoliške cerkve: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
+ |
+ |
||
Vrstica 22:
* V zboru dvanajsterih zavzema [[Sveti Peter|Peter]] prvo mesto. Jezus mu je zaupal edinstveno poslanstvo. Po razodetju, prihajajočem od Očeta, je bil Peter izpovedal: »Ti si Kristus, Sin živega Boga.« Naš Gospod mu je bil tedaj izjavil: »Ti si Peter (Skala) in na to skalo bom sezidal svojo Cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala« ({{Bibl|Mt 16,18}}). Kristus, »živi kamen« ({{Bibl|1 Pt 2,4}}), zagotavlja svoji Cerkvi, zgrajeni na Petru, zmago nad oblastmi smrti. Peter bo zaradi vere, ki jo je izpovedal, ostal neomajna skala Cerkve. Imel bo poslanstvo, da to vero varuje vsake oslabitve in da v veri utrjuje svoje brate.<br>Jezus je zaupal Petru posebno oblast: »Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva: in karkoli boš zavezal na zemlji, bo zavezano v nebesih; in karkoli boš razvezal na zemlji, bo razvezano v nebesih« ({{Bibl|Mt 16,19}}). »Oblast ključev« označuje oblast voditi božjo hišo, ki je Cerkev. Jezus, »dobri pastir« ({{Bibl|Jn 10,11}}), je potrdil to nalogo po svojem vstajenju: »Pasi moje ovce« ({{Bibl|Jn 21,15-17}}). Oblast »zavezovati in razvezovati« pomeni pooblastilo za odpuščanje grehov, izrekanje doktrinalnih razsodb in disciplinarnih odločitev v Cerkvi. Jezus je to avtoriteto zaupal Cerkvi prek apostolske službe in zlasti Petrove: ta je edini, kateremu je izrecno zaupal ključe božjega kraljestva. (552–553)
* Nasilna Jezusova smrt ni bila sad [[Naključje|naključja]] v nesrečnem svetu okoliščin. Ta smrt spada v skrivnost Božjega načrta, kakor pojasnjuje sv. Peter Judom v Jeruzalemu že v svojem prvem govoru na binkošti: »Izročili so ga, prav kakor je Bog hotel in predvidel« ({{Bibl|Apd 2,23}}). Ta svetopisemska govorica ne pomeni, da so bili tisti, ki so Jezusa »izdali« ({{Bibl|Apd 3,13}}), le pasivni izvajalci scenarija, ki bi ga Bog vnaprej napisal.<br>Bogu so v svoji sedanjosti znani in navzoči vsi časovni trenutki. Bog je torej zasnoval svoj večni načrt »[[Predestinacija|predestinacije]]« (vnaprejšnje določitve) in je vključil vanj svoboden odgovor vsakega človeka božji milosti: »V tem mestu so se zares zbrali zoper tvojega svetega služabnika Jezusa, ki si ga ti mazilil. Zbrali so se [[Herod]], [[Poncij Pilat]], pogani in Izraelovi rodovi, da bi storili, kar si ti v svoji moči in v svojem sklepu vnaprej določil« ({{Bibl|Apd 4,27-28}}). Bog je dopustil dejanja, izhajajoča iz njihove zaslepljenosti, da bi izpolnil svoj odrešenjski načrt. (599–600)
* Cerkev, sledeč apostolom uči, da je Kristus umrl za vse ljudi brez izjeme: »Nobenega človeka ni, ga ni bilo in ga ne bo, ki bi Kristus ne bil zanj trpel.« (605)
* Kristusovo odrešenje obstoji v naslednjem: »Prišel je, da bi dal svoje življenje v odkupnino za mnoge« ({{Bibl|Mt 20,28}}), se pravi, da »bi ljubil svoje do konca« ({{Bibl|Jn 13,1}}) z namenom, da bi »bili odkupljeni iz praznega življenja, podedovanega od očetov« ({{Bibl|1 Pt 1,18}}). (622)
* Ko se je Kristus mudil v grobu, je njegova božja oseba še naprej ostala zedinjena tako s svojo dušo kakor s svojim telesom, ki pa ju je smrt medsebojno ločila. Zaradi tega mrtvo Kristusovo telo »ni gledalo trohnobe«. (630)
* Bivališče umrlih, kamor je šel umrli Kristus, imenuje Sveto pismo [[predpekel]] (inferi), šeol ali hades; ker tisti, ki so tam, ne gledajo Boga. Takšna je namreč, ko pričakujejo Odrešenika, usoda vseh umrlih, hudobnih in pravičnih, kar pa ne pomeni, da je njihova usoda enaka, kakor pokaže Jezus v priliki o ubogem Lazarju, ki je sprejet »v Abrahamovo naročje«. »Prav te svete duše, ki so čakale svojega Odrešenika v Abrahamovem naročju, je Jezus Kristus rešil, ko je prišel v predpekel.« Jezus ni šel v predpekel, da bi tam rešil pogubljene, niti da bi uničil pekel pogubljenja, temveč, da bi osvobodil pravične, ki so živeli pred njim. (633)
* Božji Sin je posvečen za Kristusa (Mesijo) z maziljenjem Svetega Duha v svojem učlovečenju. (745)
| |||