Sveta Trojica: Razlika med redakcijama

* Oče, Sin in Sveti Duh niso tri počela stvarstva, ampak le eno počelo. Vendar pa vsaka božja oseba izvršuje skupno delo v skladu s svojim osebnim svojstvom. Tako Cerkev v soglasju z Novo zavezo izpoveduje: Eden je namreč Bog in Oče, iz katerega je vse; in en Gospod Jezus Kristus, po katerem je vse; in en Duh, v katerem je vse. ([[Katekizem Katoliške cerkve]])<ref>''Katekizem Katoliške cerkve'', Slovenska škofovska konferenca, Ljubljana 1993, člen 258 {{COBISS|ID=36357888}}.</ref>

* V duhu sem videla tri božje osebe, toda njih bistvo je eno. On je sam, eden, edini, toda v treh osebah. Nobena od njih ni ne večja ne manjša, ne v lepoti ne v svetosti ni razlike, ker so eno. Eno, popolnoma eno so. Njegova ljubezen me je prenesla v to spoznanje in me združila s seboj. Ko sem bila združena z eno [božjo osebo], sem bila prav tako združena z drugo in tretjo [božjo osebo]; če se tako združimo z eno osebo, se združimo še z drugima dvema – prav tako kot s prvo. Njihova volja je ena, Bog je eden, čeprav so v njem tri osebe. Ko se človeku podarja ena od treh oseb, tedaj je v moči ene volje združena s tremi osebami in prepojena s srečo, ki izvira iz presvete Trojice; osrečuje vse, kar je ustvarjeno; tu izvira življenje, ki vse oživlja in vsemu daje življenje in od njega sprejema svoj izvor. V teh trenutkih je moja duša spoznala tako veliko božjo radost, da jo težko izrazim. ([[Favstina Kowalska]])<ref>Faustyna Kowalska, ''[http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf Dnevnik svete s. M. Favstine]'', Cistercijanska opatija, Stična 2001, odlomek 911.</ref>