Marijina prikazovanja v Medžugorju: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m pp Perićev constat de non supernaturalitate |
m pp vir |
||
Vrstica 12:
:* 1. VIII. 1985. (Četrtek). Mnogi me sprašujejo, kaj je z mojo premestitvijo. Pravega odgovora zaenkrat nima nihče od nas. Vsi čutimo, da moramo nekaj storiti, vendar kaj in kako. V vsakem primeru se mora delo v Medžugorju nadaljevati in to za vsako ceno. Ne sme se ga izdati. (v Kroniki prikazovanj o svojem vztrajanju v župniji, v kateri je ostal do svoje smrti, 24. novembra 2000)<ref name="Službeni vjesnik"/>
* Kako to, da se je prikazen <small>[Marija]</small> tako neusmiljeno vrgla na škofa [[Pavao Žanić|Žanića]], z namenom, da zaščiti dva nepokorna kaplana, da bi ostala v Mostarju in rovarila proti Božji Cerkvi?! Nikjer se ne vidi, da je medžugorska prikazen s svojimi zaporednimi proticerkvenimi »sporočili« tako v službi škandaloznega »hercegovskega primera« neposlušnosti kot tu. In verjetno je ni situacije in sporočila, kjer bi bolj jasno prišel do izraza constat de non supernaturalitate – to je gotovost, da sploh ne gre za nadnaravna prikazovanja in sporočila, in še najmanj Marijina – kot v tem prežalostnem slučaju in procesu. ([[Nikola Bulat]], duhovnik in član Žanićeve razširjene preiskovalne komisije; šlo je za primer patra Ivice Vega in patra Ivana Prusine, ki bi morala na škofovo zahtevo oditi iz Mostarja zaradi nepokorščine)<ref>Nikola Bulat, ''[
* Reci O. Škofu, da želim od njega hitro spreobrnjenje napram dogodkov v Medžugorju, da ne bi bilo prepozno. /.../ Pošiljam mu zadnji opomin. Če se ne spremeni ali poboljša, ga čaka moja sodba in sodba mojega Sina Jezusa. Če ne bo naredil, kar mu naročam, bo pomenilo, da ni našel poti mojega Sina Jezusa. ([[Ivan Dragićević]], videc, je to Marijino sporočilo iz dne 6. februarja 1985 poslal naslednji dan, 7. februarja, škofu [[Pavao Žanić|Pavlu Žaniću]])<ref>''Istina će vas osloboditi'', stran 83.</ref>
Vrstica 44:
* [[Ratko Perić]], mostarski škof:
:* O nadnaravnih prikazovanjih nobenih dokazov do sedaj, ljudske molitve in Božje milosti pa so na vsakem kraju na tem svetu, nekje več nekje manj. Če jih je, po pričevanju vernikov, v Medžugorju več, Bogu hvala, vendar to ne pomeni, da je to dokaz za nadnaravnost domnevnih prikazovanj.<ref>''Hrvatski list'', 11. avgust 1993, strani 6–7; v: ''[
:* »Sadovi«, o katerih je govora, niso dokaz Marijinih »nadnaravnih prikazovanj ali razodetij«, pač pa, v kolikor so pristno krščanska, jih je treba razumeti v okviru rednega delovanja Božje milosti po veri in svetih zakramentih v Katoliški cerkvi. Da pa o negativnih sadovih niti ne govorimo.<ref>Ratko Perić, ''Kriteriji za prosuđivanje ukazanja''; v: ''Ogledalo pravde'', stran 199.</ref>
| |||