Marijina prikazovanja v Medžugorju: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Preić + 1
+ Ogledalo pravde
Vrstica 1:
[[Slika:Maria Podbro 152.JPG|thumb|right|300px|Marijin kip na Crnici, mestu prvih prikazovanj]]
 
'''[[Sveta Marija|Marijina]] prikazovanja v Medžugorju''' so sedomnevna začelaprikazovanja [[Sveta Marija|svete Marije]]. Začela so se 24. junija 1981.
 
== Navedki o njih ==
Vrstica 36:
 
:* Moje prepričanje in moje stališče ni samo »ni mogoče zatrditi, da gre za nadnaravnost«, ampak hkrati tudi »zatrjuje se, da ne gre za nadnaravnost« prikazovanj ali razodetij v Medžugorju. (v pismu generalnem tajniku Krščanske družine, v katerem se izjasnjuje za ''constat de non supernaturalitate'', to je, da se v Medžugorju prikazovanja nikoli niso zgodila; tajnik Kongregacije za nauk vere [[Tarcisio Bertone]] je v odgovoru [[Gilbert Aubry|Gilbertu Aubryu]], škofu otoka Réunion, odgovoril, da je Perićeva izjava zgolj njegovo osebno prepričanje, ki ga ima sicer kot mostarski škof pravico izreči)<ref name="Zadarska Izjava">[http://www.medjugorje.hr/hr/medjugorski-fenomen/vodic/zadarska-izjava/ Zadarska Izjava], Medjugorje.hr, pridobljeno 15. december 2016.</ref><ref>''Misterij Međugorja'', stran 198.</ref>
 
:* O nadnaravnih prikazovanjih nobenih dokazov do sedaj, ljudske molitve in Božje milosti pa so na vsakem kraju na tem svetu, nekje več nekje manj. Če jih je, po pričevanju vernikov, v Medžugorju več, Bogu hvala, vendar to ne pomeni, da je to dokaz za nadnaravnost domnevnih prikazovanj.<ref>''Hrvatski list'', 11. avgust 1993, strani 6–7; v: ''[https://web.archive.org/web/20151223184016/http://www.cbismo.com/files/file/ogledalo_pravde.pdf Ogledalo pravde]'', priredil Dražen Kutleša, Biskupski ordinarijat u Mostaru, Mostar 2001, stran 147 (v nadaljevanju ''Ogledalo pravde'').</ref>
 
:* »Sadovi«, o katerih je govora, niso dokaz Marijinih »nadnaravnih prikazovanj ali razodetij«, pač pa, v kolikor so pristno krščanska, jih je treba razumeti v okviru rednega delovanja Božje milosti po veri in svetih zakramentih v Katoliški cerkvi. Da pa o negativnih sadovih niti ne govorimo.<ref>Ratko Perić, ''Kriteriji za prosuđivanje ukazanja''; v: ''Ogledalo pravde'', stran 199.</ref>
 
:* Uradna opredelitev krajevnega škofa je uradna opredelitev Škofovske konference iz leta 1991. (Žanić in Perić sta se kot škofa v poziciji krajevne škofovske instance od leta 1991 dolžna opredeljevati glede Medžugorja s tako imenovano ''Zadarsko izjavo'', ki jo je izdala [[Jugoslovanska škofovska konferenca]] kot regionalna škofovska instanca; ''Zadarska izjava'' – glej spodaj – je še danes pravnomočna in kot taka ostaja v veljavi, vse dokler Sveti sedež kot globalna škofovska instanca ne poda svoje uradne izjave, to je, objavi rezultate preiskovalne komisije, ki jo je leta 2010 ustanovil [[papež Benedikt XVI.]])<ref>''Ogledalo pravde'', stran 278.</ref>
 
:* Ko skozi [[Sveto pismo]] spoznaš Marijo kot Devico, ponižno in molčečo, zaskrbljeno in pametno, ki o vsem razmišlja v svojem srcu, vendar zelo malo o tem govori, potem se človek – vernik lahko samo začudi nad zgodbo, kako se tu, v Medžugorju, že skoraj dvajset let – ena manj – iz dneva v dan domnevno prikazuje in po pet, deset ali petnajst minut tako imenovanim »vidcem« kakor da nekaj predaja: ali v obliki tako imenovanih »sporočil« ali v obliki »desetih skrivnosti«, ne ve se natančno, če jih je točno 10, to je, ali so pri vsakem človeku iste, ali jih je šestkrat več, to je, da so pri vsakem drugačne. Ali to pomeni, da se je to »videnje« do nekega dne, recimo, pojavilo okoli 6940-krat, to je 19 let krat 365/6 dni? In da stalno, vsaki dan, pridiga, vendar se samo enkrat mesečno oglasi z »javnim« sporočilom, se zahvaljuje domnevnim »vidcem«, da so se odzvali njenemu klicu? Tako, pravim, dvajset let, in tako se nadaljuje nadaljnjih deset, dvajset ali koliko že let. (v pridigi za birmo v Medžugorju, 1. julija 2000)<ref>''Misterij Međugorja'', strani 177–178.</ref>
Vrstica 45 ⟶ 51:
* Na podlagi dosedanjega preiskovanja ni mogoče zatrditi, da gre za nadnaravna prikazovanja in razodetja. ([[Jugoslovanska škofovska konferenca]] v tako imenovani ''Zadarski izjavi'', 10. aprila 1991; izjava se izreka za ''non constat de supernaturalitate'', to je, da za prikazovanja ne trdi niti da so nadnaravna niti da niso)<ref name="Zadarska Izjava"/>
 
* Jaz vedno molim. Tudi vi molite in nadaljujte z molitvijo za cel svet in zanj <small>[za škofa]</small>. Zelo nevarno je, če se ne verjame. Zadnje prikazovanje, zadnje sporočilo! To je najhuje, če ne verjame! Težko bo; in ljudstvo in škofe utegne odvrniti od tega, da bi verjeli. Vendar jaz potrebujem to čvrsto vero. Ne, če želi verjeti; on MORA verjeti! Ne, če želi, kakor pravim ljudstvu: »Če želiš, veruj!« Vendar njemu pravim, da MORA verjeti. Ker Satan ga želi premagati. Jaz pa se borim proti njemu <small>[Satanu]</small>. ([[Jelena Vasilj]], vidkinja, je posredovala to Marijino sporočilo škofu [[Pavao Žanić|Pavlu Žaniću]]; na Ordinariat ga je prinesel pater [[Tomislav Vlašić]]; tu je naveden samo del sporočila)<ref>''Ogledalo pravde'', stran 83.</ref>
* Od prvih novic, ki so sporočale izredne dogodke v tej župniji, je škofijski urad pazljivo spremljal novice in zbiral vse, kar bi lahko služilo iskanju resnice. Škof je pustil vidcem in pastoralnemu osebju popolno svobodo, celo branil jih je pred napadi tiska in politike. Snemali smo pogovore na kasete, zbrirali kronike in dnevnike, pisma in dokumente, in vse to je tri leta preučevala Komisija, sestavljena iz naših profesorjev teologije in zdravnikov. Triletno delo Komisije je dalo rezultat: dva člana Komisije sta glasovala, da so prikazovanja nadnaravna, resnična. En član se je vzdržal glasovanja, eden, da je nekaj bilo na začetku, enajst pa non constat de supernaturalitate <small>[napaka: pravilno »constat de non supernaturalitate«; op. ur.]</small>, to je, da prikazovanj ni bilo. ([[Pavao Žanić]], mostarski škof, v pridigi za birmo v Međugorju, 25. julija 1987, pojasnjuje delo škofovske komisije, ki je bila pri svojem delu soglasna z več kot dvotretjinsko večino)<ref>[http://www.md-tm.ba/clanci/izjava-mostarskog-biskupa-o-me%C4%91ugorju-0 Izjava mostarskog biskupa o Međugorju], Md-tm.ba, pridobljeno 15. december 2016.</ref>
 
* Od prvih novic, ki so sporočale izredne dogodke v tej župniji, je škofijski urad pazljivo spremljal novice in zbiral vse, kar bi lahko služilo iskanju resnice. Škof je pustil vidcem in pastoralnemu osebju popolno svobodo, celo branil jih je pred napadi tiska in politike. Snemali smo pogovore na kasete, zbrirali kronike in dnevnike, pisma in dokumente, in vse to je tri leta preučevala Komisija, sestavljena iz naših profesorjev teologije in zdravnikov. Triletno delo Komisije je dalo rezultat: dva člana Komisije sta glasovala, da so prikazovanja nadnaravna, resnična. En član se je vzdržal glasovanja, eden, da je nekaj bilo na začetku, enajst pa non constat de supernaturalitate <small>[napaka: pravilno »constat de non supernaturalitate«; op. ur.]</small>, to je, da prikazovanj ni bilo. ([[Pavao Žanić]], mostarski škof, v pridigi za birmo v MeđugorjuMedžugorju, 25. julija 1987, pojasnjuje delo škofovske komisije, ki je bila pri svojem delu soglasna z več kot dvotretjinsko večino)<ref>[http://www.md-tm.ba/clanci/izjava-mostarskog-biskupa-o-me%C4%91ugorju-0 Izjava mostarskog biskupa o Međugorju], Md-tm.ba, pridobljeno 15. december 2016.</ref>
 
== Viri ==