Edvard Kardelj: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
+ |
+ |
||
Vrstica 6:
* Sreče človeku ne more dati niti država niti sistem niti politična partija, srečo si lahko človek ustvari samo sam.<ref>[http://www.rtvslo.si/kultura/oder/psihologija-jugoslavije-ali-bi-se-vsaj-potrudila-da-bi-priblizno-cutila-kot-mi/319508 Psihologija Jugoslavije ali "Bi se vsaj potrudila, da bi približno čutila kot mi?"], Rtvslo.si, pridobljeno 1. november 2016.</ref>
* Zavedam se, da ustavna razglasitev dosmrtnega predsednika ni ravno kompliment za demokratično deželo. Toda to sem moral storiti prav zavoljo države in njenega funkcioniranja. Prej so bili vsi državni funkcionarji pri svojem delu na določen način onemogočeni. [[Tito]] je o vsakem dvomil. Vsakogar se je bal, da mu hoče vzeti oblast. Zlasti nekaj nas je bilo pod tem udarom. <ref>[http://www.rtvslo.si/kultura/oder/psihologija-jugoslavije-ali-bi-se-vsaj-potrudila-da-bi-priblizno-cutila-kot-mi/319508 Psihologija Jugoslavije ali "Bi se vsaj potrudila, da bi približno čutila kot mi?"], Rtvslo.si, pridobljeno 12. november 2016.</ref>
* Praktično ničesar ni mogoče napraviti. Nobene spremembe na boljše niso mogoče. <ref>[http://www.rtvslo.si/kultura/oder/psihologija-jugoslavije-ali-bi-se-vsaj-potrudila-da-bi-priblizno-cutila-kot-mi/319508 Psihologija Jugoslavije ali "Bi se vsaj potrudila, da bi približno čutila kot mi?"], Rtvslo.si, pridobljeno 12. november 2016.</ref>
* [[Slovenija]] mora biti sprejemljiva za Jugoslavijo, [[Jugoslavija]] pa je taka, da jo Slovenija lahko sprejme. <ref>http://www.zgodovina.eu/slovenci/of/dokumenti/Slovenci%20in%20Tito.pdf</ref>
== Navedki o njem ==
* Do skrajnosti je želel demokratizirati tako projekcijo graditve socializma, v kateri ima ideološko-strateški monopol v rokah en subjekt, organiziran po načelih boljševistične partije. Prek teh meja ni šel in ni verjel, da je mogoče iti. Bil je trdno prepričan, da ima marksizem-leninizem še vedno monopol nad socializmom. Verjel je, da marksizem ni samo ideologija, ampak tudi znanost. V taktičnem pogledu je prekoračil okvire Kominterne - v idejno-filozofskem nikoli. Državljanu je hotel dati čim več prostora, obenem pa je zahteval, da se giblje pod dežnikom politike, ki jo odreja vsevedno vodstvo. Nekoč smo to imenovali dirigirana demokracija. <ref>[http://www.rtvslo.si/kultura/oder/psihologija-jugoslavije-ali-bi-se-vsaj-potrudila-da-bi-priblizno-cutila-kot-mi/319508 Psihologija Jugoslavije ali "Bi se vsaj potrudila, da bi približno čutila kot mi?"], Rtvslo.si, pridobljeno 13. november 2016.</ref> ([[Stane Kavčič]], slovenski politik)
* Iz Jugoslavije je ustvaril laboratorij stalnih reform, a ni dosegel končnega cilja – transformacije Jugoslavije v zvezno državo po vzorcu Evropske gospodarske skupnosti – in ni mu uspelo ustvariti tega, kar je želel, /.../ da bo pri nas svoboda po vzoru Hyde Parka. <ref>[http://www.rtvslo.si/kultura/oder/psihologija-jugoslavije-ali-bi-se-vsaj-potrudila-da-bi-priblizno-cutila-kot-mi/319508 Psihologija Jugoslavije ali "Bi se vsaj potrudila, da bi približno čutila kot mi?"], Rtvslo.si, pridobljeno 13. november 2016.</ref> ([[Dušan Bilandžić]], hrvaški politik in zgodovinar)
== Viri ==
| |||