Papež Janez Pavel I.: razlika med redakcijama

dodanih 7.000 zlogov ,  pred 4 leti
N
m (+ slika)
(N)
== Navedki ==
 
* iz ''Pisem veljakom'':
* Videl vas bom spet jutri, če le Bog hoče. ([[zadnje besede]])
 
:* Veličanstvo, da sva si na jasnem: ne strinjam se z redovnikom. Ene misli sem z Vami in s [[Frančišek Saleški|Frančiškom Saleškim]] ter zagovarjam uravnovešeno in pravilno stališče človeka, ki razumeva in pospešuje vse, kar je zdravega in lepega tudi v [[Moda|modi]]. (iz pisma [[Marija Terezija|Mariji Tereziji]], ki je znana tudi po tem, da je pisala pisma svoji hčeri [[Marija Antonietta|Mariji Antonietti]], francoski kraljici, kako naj se primerno oblači)<ref>Albino Luciani, ''Pisma veljakom'', prevod [[Drago Butkovič]], Družina, Ljubljana 1989, stran 25 {{COBISS|ID=7546880}}.</ref>
 
:* K sreči bo Bog nekoč sodil ljudi tako, da bo pretehtal njihove glave, in jih zveličal – tako upam – navzlic njihovemu nenamernemu napačnemu mišljenju! (o ljudeh, ki imajo predsodke o Cerkvi, ker nevede nasedajo antipropagandi; iz pisma štirim članom Pickwickovskega krožka)<ref>Prav tam, stran 63.</ref>
 
:* Tudi mene je na poti v šolo ali iz nje posrkal vrtinec otroških »bojev«. Orožje so bile pozimi snežne kepe, v vseh drugih letnih časih pa krepke pesti in kar je temu podobno. Nekaj sem jih dal, nekaj skupil, pri tem sem skušal izenačiti dohodke z izdatki in se ne cmeriti doma. Kajti ko bi se bil tu pritožil, bi mi jih morebiti našteli še nekaj za nameček. (iz pisma [[Ostržek|Ostržku]])<ref>Prav tam, stran 66.</ref>
 
:* Če je tvoja [[vera]] kup klenega žita, bo planila nanj cela vojska miši. Če je obleka, se bo sto rok stegovalo po njej, da bi jo raztrgale. Ako je hiša, jo bo kramp hotel porušiti kamen za kamnom. Braniti se boš moral. Danes ohranimo samo toliko vere, kolikor jo obvarujemo pred napadi. (iz pisma Ostržku)<ref>Prav tam, strani 69–70.</ref>
 
:* [[Potovanje|Potujemo]] zato, da pridobivamo novih spoznanj, spopolnjujemo svojo izobrazbo, da bomo o priliki sposobni častno vzdržati zahtevnejši pogovor, da si privoščimo duhovnega užitka ob naravnih in umetniških lepotah. Tako pravijo. Vse to drži, če le potujemo zložno, s primernimi premori, predhodno pripravo in s pozornostjo na koristna in bistvena spoznanja. Tako postajamo celo moralno boljši, saj se v tako obsežnem in lepem svetu čutimo manjše, hvaležnejše in bližje Bogu in bolj povezane z ljudmi, ki so naši bratje. (iz pisma [[Pavel Diakon|Pavlu Diakonu]])<ref>Prav tam, stran 75.</ref>
 
:* [[Nedelja]] je nagrada in poroštvo za naše zgledno življenje. (iz pisma Pavlu Diakonu)<ref>Prav tam, stran 75.</ref>
 
:* Tretja pot, to je [[Mao Cetung|Mao-Ce-Tungova]], bo osvobodila svet, ker je – tako zatrjujejo – evangeljska pot. Kako to? Vedeti moramo – tako pravijo – da je bila Palestina v Kristusovih časih prizorišče ''gverile''. Gverilci – [[Zeloti|gorečniki]] – so vodili krvav boj proti Rimljanom. Križanje samo je bilo rimska represalija proti njim. Tako je bil [[križ]] znamenje, povezano z ''gverilo'', še preden je postal krščansko znamenje. Kristusa so rimski beli zatiralci oropali državljanskih pravic in ga kot Juda razžalili, zato se je nujno znašel med revolucionarji. (o mnenju privržencev komunistične revolucije, ki se sklicujejo na sicer pravo razlago ''križa''; iz pisma [[Gonzalo Fernández de Córdoba (1585–1645)|Don Gonzalu Fernandezu de Cordova]])<ref>Prav tam, stran 80.</ref>
 
:* Tako je po vašem mnenju ravnala sv. [[Elizabeta Ogrska]]. Kneginja se je iz dolžnosti sicer udeleževala [[ples]]ov in grajskih [[Zabava|zabav]]. Od tega pa ni trpela škode, marveč je imela duhovni dobiček. Zakaj? Zato, ker se silni ognji (ljubezni do Boga) v vetru (skušnjav) razplamenijo, mali pa ugasnejo! (iz pisma svetemu [[Frančišek Saleški|Frančišku Saleškemu]])<ref>Prav tam, stran 90.</ref>
 
:* Sami ste šli korak naprej, ko ste zatrdili, da more ljubezen do Boga – v nekem smislu – celo sprevreči položaj in poplemenititi stvari, ki so same po sebi neopredeljene ali celo nevarne. Takšni sta na primer [[Hazard|hazardna igra]] in ples (seveda ples iz vaših časov), če ju opravljamo za razvedrilo in ne zato, ker bi bili nanju navezani, in za kratek čas, da nas ne bi utrudila ali omamila. In še to si privoščimo redkokdaj, saj ne sme postati vsakdanje opravilo, temveč razvedrilo. (iz pisma svetemu [[Frančišek Saleški|Frančišku Saleškemu]])<ref>Prav tam, stran 92.</ref>
 
:* Ko sem zvedel, da se je začel postopek za razglasitev blaženim staršev svete [[Terezija Deteta Jezusa in Svetega Obličja|Terezije Deteta Jezusa]], sem vzkliknil: »Končno postopek svetniške dvojice! Sveti [[Ludvik IX. Francoski|Ludvik IX.]] je postal svetnik brez svoje Marjete, [[sveta Monika]] brez svojega Patricija, medtem ko bo [[Ludvik in Zelija Martin|Zelija Guérin]] razglašena za svetnico skupaj s svojim možem [[Ludvik in Zelija Martin|Ludvikom Martinom]] in hčerko Terezijo!« (iz pisma Lamuèlu, kralju v Masi)<ref>Prav tam, stran 108.</ref>
 
:* Vzorna žena – tako pravite – da na osebno urejenost, milino in udobnosti: »Napravlja si odeje, tančica in škrlat sta njeno oblačilo ... Moč in milina sta njen okras.« Toda brž dodajate: »Minljiva je lepota, žena, ki se boji Gospoda, ta je hvale vredna.« Tudi lepota je božji dar. Pohvalna je skrb, da se zlasti ženska oblači okusno in elegantno. Še [[Kozmetika|lepotil]] ne smemo marsikdaj zavračati. Toda vse to je minljivo. Zanesljivejše in trajnejše je dejstvo, da smo božji prijatelji in nas z njim povezuje pošteno življenje in iskrena pobožnost. Oboje moramo gojiti kakor že imenovane kreposti ali še bolj kot te. (iz pisma Lamuèlu, kralju v Masi)<ref>Prav tam.</ref>
 
:* [[Puščava|Pustinja]] jim <small>[cerkvenim očetom]</small> ne pomeni zatočišča kot protiutež pokvarjenemu svetu; tudi ne kraja, kjer Bog v samoti na izbran način govori človekovemu srcu. Nasprotno. Puščava je zanje bojišče, kamor se puščavniki hodijo bojevat s [[hudič]]em, dokler ga ne premagajo, kakor je storil Kristus. (iz pisma [[Christopher Marlow|Krištofu Marlowu]])<ref>Prav tam, stran 156.</ref>
 
:* Nekateri pa sami pri sebi sklenejo takole: »Jaz se zmenim z Njim neposredno.« Zato vam ne sledijo na poti k [[spoved]]niku, posrednikom med Bogom in grešnikom po Kristusovih besedah apostolom: »Komur boste grehe odpustili, so jim odpuščeni.« Ne doumejo pač, da spovednikova naloga ni v tem, da bi ''razglasil'' že dobljeno odpuščanje grehov, marveč da ''daje odpuščanje'' po sodni odločitvi. Takšnega sodnega odloka ne sme uravnavati naključje (»Ker si mi priljubljen, zato ti oduščam«), marveč se mora opirati na zanesljiva in preverjena dejstva, ki jih lahko izraža sam spovedanec s svojo spovedjo. (iz pisma [[Francesco Petrarca|Francescu Petrarci]])<ref>Prav tam, stran 189.</ref>
 
:* Cerkev danes želi, naj bi pri [[spoved]]i ne poudarjali toliko obtožbe grehov, kolikor spreobrnitev v svetopisemskem izročilu, se pravi kot zapustitev grešne poti, predvsem pa kot zbližanje z Bogom in ljubeč objem z njim. (iz pisma Francescu Petrarci)<ref>Prav tam, stran 190.</ref>
 
== Viri ==
 
{{Opombe}}
 
 
3.512

urejanj