Pokorščina: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
N |
m →Navedki: + Favstina Kowalska |
||
Vrstica 4:
* Les za [[Svetost|svetnike]]. – Tako pravijo o nekaterih ljudeh: da so iz lesa, iz katerega se delajo svetniki. – Ne glede na to, da svetniki niso bili iz lesa, samo les ni dovolj.<br>Potrebna je velika pokorščina duhovnemu voditelju in velika poslušnost milosti. – Kajti če Božji milosti in duhovnemu voditelju ne dopustimo, da opravita svoje delo, se ne bo nikoli prikazal kip, ki je Jezusova podoba, v katerega se spremeni vsak svetnik.<br>In »les za svetnika«, o katerem smo govorili, bo ostal brezoblično, neobdelano poleno, za na ogenj... za dober ogenj, če je bil dober les. ([[Josemaría Escrivá de Balaguer]])<ref>Josemaría Escrivá de Balaguer, ''Pot'', Ognjišče, Koper 2005, misel 56.</ref>
* [[Favstina Kowalska]]:
:* Krepost pokorščine je redovniku tako zelo potrebna, da tudi dobro, ki ga stori zoper pokorščino, postane zlo, ali ostane brez zasluženja. (iz povzetka Katekizma o redovnih zaobljubah)<ref>Faustyna Kowalska, ''Dnevnik svete s. M. Favstine'', Cistercijanska opatija, Stična 2001, odlomek 93.</ref>
:* O samozatajevanju – zatajevanju lastne volje<br>1. Zatajevanje razuma, to je podreditev razumu tistih, ki so mi božji namestniki tu na zemlji <small>[mišljeni so papež, škof, redovni predstojniki, spovedniki, duhovni voditelj]</small>.<br>2. Zatajevanje volje, to je izpolnjevanje božje volje, ki se mi razodeva v volji tistih, ki so mi božji namestniki in ki je vsebovana v pravilih našega reda.<br>3. Zatajevanje presojanja, to je – takojšnje sprejemanje vseh ukazov tistih, ki so mi božji namestniki, brez razmišljanja, razčlenjevanja, presojanja.<br>4. Zatajevanje jezika. Ne dam mu niti najmanjše svobode; v enem primeru mu dam popolno svobodo – v razglašanju božje slave.<ref>Prav tam, odlomek 375.</ref>
:* Ta duhovnik <small><nowiki>[</nowiki>[[Michał Sopoćko]]<nowiki>]</nowiki></small> me je poučil, da so pri izpolnjevanju božje volje tri stopnje: Prva je v tem, da človek izpolnjuje vse, kar je na zunaj določeno z zapovedmi in zakoni. Druga stopnja je v tem, da človek sledi notranjim navdihom in jih uresničuje. Tretja stopnja je v tem, da človek, predan božji volji, pušča svobodo Bogu, da z njim ravna in razpolaga po svoji volji, da je poslušno orodje v božji roki.<ref>Prav tam, odlomek 444.</ref>
:* Čeprav v notranjosti jasno spoznavam tvojo sveto voljo, se v vsem podrejam volji predstojnikov in volji spovednika. Toliko jo bom uresničevala, kolikor mi dovoliš po svojem namestniku. Moj Jezus, težko mi je, toda glasu Cerkve dajem prednost pred glasom, s katerim mi ti govoriš.<ref>Prav tam, odlomek 497.</ref>
:* Vse sestre naj spoštujejo prednico kakor samega Gospoda Jezusa, kot sem to že pripomnila pri zaobljubi pokorščine. Nanjo naj se obračajo z otroškim zaupanjem, nikoli naj ne godrnjajo ali grajajo njenih ukazov, ker to Bogu ni všeč. Vsako sestro naj vodi duh zaupanja do predstojnic, s preprostostjo naj prosi za vse, kar potrebuje. Naj Bog obvaruje, in da bi se to nikoli ne ponovilo ali sploh ne zgodilo, da bi katera izmed vas bila vzrok žalosti ali solz prednice. Vsaka sestra naj ve: kakor četrta zapoved obvezuje otroke spoštovati svoje starše, tako tudi sestro v odnosu do prednice. (iz Favstininega pravila nove redovne skupnosti, ki naj bi bila ustanovljena)<ref>Prav tam, odlomek 567.</ref>
* [[Frančišek Asiški]]:
| |||