Wolfgang Amadeus Mozart: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Navedki o njem: novi navedek |
m →O njem |
||
Vrstica 16:
* Zaradi tega dečka nas bodo vse pozabili! (skladatelj Johann Adolf Hasse)<ref>Prav tam, str. 453.</ref>
* Pred Bogom vam povem kot poštenjak, vaš sin je največji skladatelj, kar jih poznam osebno in po imenu: ima okus in poleg tega največje kompozicijsko znanje. ([[Joseph Haydn]] o Mozartu njegovemu očetu Leopoldu)<ref>Prav tam, str. 320.</ref>▼
* Prijatelji so mi dostikrat laskali, da sem genialen. Toda on me je presegel. (Joseph Haydn londonskemu založniku Francisu Broderipu o Mozartu po njegovi smrti)<ref>Prav tam, str. 321.</ref>▼
* Misel na slavo ali večno veljavo ni sodila v miselni Mozartov svet, za kaj takega je bil preveč zvezan s svojim delom in z vsakdanjim življenjem. Pojem »zanamci« mu je bil tuj. ([[Wolfgang Hildesheimer]])<ref>Prav tam, str. 69.</ref>
Vrstica 40 ⟶ 44:
* Bržkone ni premolk, ki ga je pomenila njegova smrt, pretresal niti Mozartovega najožjega kroga, in ko so 6. decembra 1791 spustili v reven [[grob]] drobno in izrabljeno telo, ni nihče slutil, da pokopavajo posmrtne ostanke nepojmljivo velikega duha, nezasluženi dar človeštvu, v katerem je [[narava]] ustvarila enkratno, prejkone neponovljivo - vsekakor še nikoli ponovljeno umetnino.<ref>Prav tam, str. 393.</ref>
▲* Pred Bogom vam povem kot poštenjak, vaš sin je največji skladatelj, kar jih poznam osebno in po imenu: ima okus in poleg tega največje kompozicijsko znanje. ([[Joseph Haydn]] o Mozartu njegovemu očetu Leopoldu)<ref>Prav tam, str. 320.</ref>
▲* Prijatelji so mi dostikrat laskali, da sem genialen. Toda on me je presegel. (Joseph Haydn londonskemu založniku Francisu Broderipu o Mozartu po njegovi smrti)<ref>Prav tam, str. 321.</ref>
* Nikoli ni Mozart v svojem pogovoru in v dejanjih manj pokazal, da je velik mož, kakor tedaj, ko se je ukvarjal s kakim pomembnim delom. Tedaj je vsevprek zmedeno govoril, zbijal šale kot sicer ni imel navade, dá, namenoma se je malomarno vedel. Vendar ni bilo videti, da bi kaj tuhtal ali premišljeval. Iz neznanega vzroka je namenoma skrival notranjo napetost pod zunanjo objestnostjo, ali pa mu je bilo všeč postaviti božanske glasbene misli v ostro nasprotje s plehkimi vsakdanjimi domisleki in se naslajati s posmehom nad samim seboj. Razumem, da tako zvišen umetnik iz globokega spoštovanja do umetnosti poniža svojo osebnost skoraj do poroga in jo zanemari. (Joseph Lange)<ref>Prav tam, str. 288.</ref>
| |||