Genij: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Navedki: novi navedek |
|||
Vrstica 11:
* Genij se ne trudi, da bi spoznal samega sebe in sam s seboj ne dela nobenih računov. Zanemarja in grize se, razen če mu njegova konstitucija in življenjski uspeh omogočata drugačne pogoje. Izgoreva, toda temu se ne upira, saj tega ne čuti, ne zaznava. Ne vidi se v razmerju do sveta, samega sebe sploh ne vidi.<ref>Prav tam, str. 65.</ref>
* Geniji so redko zdravi - [[Goethe]] je tudi v tem izjema -, saj je za njihovo ustvarjalnost pogoj anomalija njihove konstitucije.<ref>Prav tam, str. 368.</ref>
* Umiranje in smrt genija presojamo navsezadnje tudi z estetskega stališča. Za poznejše rodove, ki genije obožujejo, mora obdajati te zadnje ure vsaj nekaj povzdignjene lepote; tisto, kar je mogoče sporočiti, "zadnje besede", zadnje kretnje.<ref>Prav tam, str. 386.</ref>
* Geniji so najsrečnejši med smrtniki, kajti kar morajo delati, je prav tisto, kar si najbolj želijo delati. ([[Victor Hugo]])
* Genij ni drugega kot večja zmožnost biti potrpežljiv. ([[Georges-Louis Leclerc]])
| |||