Genij: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Wolfgang Hildesheimer |
→Navedki: novi navedek |
||
Vrstica 9:
* Pravemu geniju ni glavna téma razodevanje samega sebe, medtem ko navideznemu geniju ni le téma temveč tudi gradivo.<ref>Wolfgang Hildesheimer, ''Mozart'', Založba obzorja, Maribor 1984, str. 63.</ref> ([[Wolfgang Hildesheimer]])
* Genij ne ustvarja v gradovih mecenov, njegovo ustvarjanje ni odvisno od razpoloženja in njegov namen ni služba v slavo gospodarja, temveč nastaja zaradi notranje nujnosti.<ref>Prav tam, str. 65.</ref>
* Genij se ne trudi, da bi spoznal samega sebe in sam s seboj ne dela nobenih računov. Zanemarja in grize se, razen če mu njegova konstitucija in življenjski uspeh omogočata drugačne pogoje. Izgoreva, toda temu se ne upira, saj tega ne čuti, ne zaznava. Ne vidi se v razmerju do sveta, samega sebe sploh ne vidi.<ref>Prav tam, str. 65.</ref>
* Geniji so redko zdravi - [[Goethe]] je tudi v tem izjema - saj je za njihovo ustvarjalnost pogoj anomalija njihove konstitucije.<ref>Prav tam, str. 368.</ref>
* Geniji so najsrečnejši med smrtniki, kajti kar morajo delati, je prav tisto, kar si najbolj želijo delati. ([[Victor Hugo]])
* Genij ni drugega kot večja zmožnost biti potrpežljiv. ([[Georges-Louis Leclerc]])
Vrstica 16 ⟶ 17:
* Genij in narava sta sklenila večno zavezništvo: kar prvi obljublja, zanesljivo druga daje. ([[Friedrich von Schiller]])
* Dejal sem že, da je njegov genij njegova last, napaka pa njegovega stoletja. ([[Voltaire]])
== Pregovori ==
| |||