Wolfgang Amadeus Mozart: razlika med redakcijama

→‎O njem: novi navedek
(→‎O njem: novi navedek)
(→‎O njem: novi navedek)
* V svojih [[opera]]h je Mozart ustvaril osebe, ki so s svojo dramatično navzočnostjo, v posebnostih značajev in v obsegu individualnih potez [[William Shakespeare|Shakespeareovim]] enakovredne.<ref>Prav tam, str. 258.</ref>
 
* Premišljevanja kakor "smisel življenja", "naloga človeka na zemlji" - niso bila njegova zavestna notranja vprašanja. /.../ Besedo "človeštvo" je veliko težje uglasbil, kakor je to lahko storil [[Beethoven]]. /.../ Beseda "usoda" ni sodila v njegov besednjak niti v njegovo pojmovanje.<ref>Prav tam, str. 338, 339, 358.</ref>
 
* Mozart se nam ne razodeva niti v besedah niti v glasbi. Kjerkoli se zdi, da bi glasba lahko bila ključ do njega in kjer se nam za to kar ponuja, zabriše Mozart sledove njenega nastanka. Vse življenje se je svojemu okolju raje kazal kot šaljivec - če je bilo le mogoče - v podzavestni želji, da bi tega, kar ga je res ganilo in česar v svoji duši ni predelal, ne sporočal zunaj glasbe. /.../ Sentimentalnosti in pomilovanja samega sebe ni poznal. Ni bil preveč občutljiv in tudi noben namišljeni turobnež ni bil, v nasprotju s tako mnogimi velikimi umetniki.<ref>Prav tam, str. 356.</ref>
 
* Nikoli ni Mozart v svojem pogovoru in v dejanjih manj pokazal, da je velik mož, kakor tedaj, ko se je ukvarjal s kakim pomembnim delom. Tedaj je vsevprek zmedeno govoril, zbijal šale kot sicer ni imel navade, dá, namenoma se je malomarno vedel. Vendar ni bilo videti, da bi kaj tuhtal ali premišljeval. Iz neznanega vzroka je namenoma skrival notranjo napetost pod zunanjo objestnostjo, ali pa mu je bilo všeč postaviti božanske glasbene misli v ostro nasprotje s plehkimi vsakdanjimi domisleki in se naslajati s posmehom nad samim seboj. Razumem, da tako zvišen umetnik iz globokega spoštovanja do umetnosti poniža svojo osebnost skoraj do poroga in jo zanemari. (Joseph Lange)<ref>Prav tam, str. 288.</ref>
216

urejanj