Johann Wolfgang von Goethe: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Cabana (pogovor | prispevki)
O njem
m pp slog
Vrstica 5:
== Navedki ==
 
* ''Svobodo in življenje zasluži tisti, ki ju mora vsak dan osvajati. '' (''[[Faust]]'')
 
* ''Vrl bodi človek, usmiljen in blag!'' (iz pesmi ''[[Božanstvo]]'')
* ''Če s posameznikom ravnaš, kot da je tak, kakršen bi moral biti in bi lahko bil, bo postal tak, kakršen bi moral biti in bi lahko bil.''
 
* ''Človek si pogosto želi napraviti nekatere stvari, za katere mu je narava odrekla vso zmožnost.''
* ''Če s posameznikom ravnaš, kot da je tak, kakršen bi moral biti in bi lahko bil, bo postal tak, kakršen bi moral biti in bi lahko bil.''
* ''Najčistejša posvetna sreča skriva v sebi slutnje trpljenja.'' (o [[sreča|sreči]])
 
* ''Majhne usluge prijateljstva so tisočkrat vrednejše kot bleščeča darila, s katerimi nas poniža nečimernost darovalca.'' (o [[prijateljstvo|prijateljstvu]])
* ''Človek si pogosto želi napraviti nekatere stvari, za katere mu je narava odrekla vso zmožnost.''
* ''Svobodo in življenje zasluži tisti, ki ju mora vsak dan osvajati. '' (o [[svoboda|svobodi]])
 
* ''Nihče ni bolj suženj kot tisti, ki misli, da je svoboden, pa ni. '' (o [[svoboda|svobodi]])
* ''Najčistejša posvetna [[sreča]] skriva v sebi slutnje trpljenja.'' (o [[sreča|sreči]])
* ''(Umetnost edina) omogoči doseči vse tisto, kar v stvarnosti človeku življenje odreka.'' (o [[umetnost]]i)
 
* ''Zgodovina znanosti je znanost sama.'' (o [[znanost]]i)
* ''Majhne usluge [[Prijateljstvo|prijateljstva]] so tisočkrat vrednejše kot bleščeča darila, s katerimi nas poniža nečimernostnečimrnost darovalca.'' (o [[prijateljstvo|prijateljstvu]])
* ''Od tod in od danes začenja nova doba svetovne zgodovine in lahko boste rekli, da ste pri tem sodelovali.'' (o [[zgodovina|zgodovini]])
 
* ''Zgodovina znanosti je velika fuga, v katero glasovi ljudi vstopajo drug za drugim. '' (o [[zgodovina|zgodovini]])
* ''[[Svoboda|Svobodo]] in [[življenje]] zasluži tisti, ki ju mora vsak dan osvajati. '' (o [[svoboda|svobodi]])
* ''Poznamo hipoteze, v katerih inteligenca in domišljija zamenjata idejo.'' (o [[filozofija|filozofiji]])
 
* ''Dekle vedno bolj verjame ljubljenemu kot materi.'' (o [[ljubezen|ljubezni]])
* ''Nihče ni bolj suženj kot tisti, ki misli, da je [[Svoboda|svoboden]], pa ni. '' (o [[svoboda|svobodi]])
* ''Zgodnja smrt je nekoristno življenje.'' (o [[smrt]]i)
 
* ''Dovolj je čudno izreči resnico, da se na koncu zdi čudna samo resnična resnica.'' (o [[resnica|resnici]])
* ''(<nowiki>[</nowiki>[[Umetnost]] edina)<nowiki>]</nowiki> omogoči doseči vse tisto, kar v stvarnosti človeku življenje odreka.'' (o [[umetnost]]i)
* ''Kar da plod: v tem je resnica.'' (o [[resnica|resnici]])
 
* ''Narava je edina knjiga, ki na vseh listih nudi veliko vsebine.'' (o [[narava|naravi]])
* ''Zgodovina znanosti je znanost sama.'' (o [[znanost]]i) sama.
* ''Zdi se, da se narava in umetnost razhajata, in preden človek na to pomisli, se najdeta.'' (o [[narava|naravi]])
 
* ''To me krepi v moji odločitvi, da se bom odslej ravnal izključno po naravi. Le ona je neskončno bogata; le ona dela velikega umetnika.'' (o [[narava|naravi]])
* ''Od tod in od danes začenja nova doba svetovne [[Zgodovina|zgodovine]] in lahko boste rekli, da ste pri tem sodelovali.'' (o [[zgodovina|zgodovini]])
* ''Če želiš vedeti, kaj se spodobi, vprašaj plemenite ženske. Moški nagiblje k svoboščinam, ženska pa k dobrim navadam.'' (o [[navada|navadi]])
 
* ''Ljubša mi je krivica kot nered.'' (o [[krivica|krivici]])
* ''Zgodovina znanosti je velika fuga, v katero glasovi ljudi vstopajo drug za drugim. '' (o [[zgodovina|zgodovini]])
* ''Če jemljete življenje preveč resno, kje je njegova privlačnost.''
 
* ''Bodi celota ti cilj, in ako celota postati sam ne moreš, kot člen vključi v celoto se vsaj.'' (o [[cilj]]u)
* ''Poznamo hipoteze, v katerih inteligenca in domišljija zamenjata idejo.'' (o [[filozofijaFilozofija|filozofiji]])
* ''Želje in ljubezen so krila za velika dela.'' (o [[želja|želji]])
 
* ''Človek mora neprestano verjeti, da je nedoumljivo doumljivo, sicer ne bi ničesar odkril.'' (o [[znanost]]i)
* ''Dekle vedno bolj verjame ljubljenemu kot materi.'' (o [[ljubezenLjubezen|ljubezni]])
* ''Najtežje je to, kar bi pravzaprav moralo biti za nas najlažje: videti, kar leži pred nami.''
 
* ''Vse, kar se dogaja, je le simbol.''
* ''Zgodnja [[smrt]] je nekoristno življenje.'' (o [[smrt]]i)
* ''Ni umetnost postarati se: umetnost je, kako to prenesti.''
 
* ''Dovolj je čudno izreči [[Resnica|resnico]], da se na koncu zdi čudna samo resnična resnica.'' (o [[resnica|resnici]])
 
* ''Kar da plod: v tem je resnica.'' (o [[resnica|resnici]]).
 
* ''[[Narava]] je edina knjiga, ki na vseh listih nudi veliko vsebine.'' (o [[narava|naravi]])
 
* ''Zdi se, da se [[narava]] in [[umetnost]] razhajata, in preden človek na to pomisli, se najdeta.'' (o [[narava|naravi]])
 
* ''To me krepi v moji odločitvi, da se bom odslej ravnal izključno po [[Narava|naravi]]. Le ona je neskončno bogata; le ona dela velikega umetnika.'' (o [[narava|naravi]])
 
* ''Če želiš vedeti, kaj se spodobi, vprašaj plemenite ženske. Moški nagiblje k svoboščinam, ženska pa k dobrim navadam.'' (o [[navada|navadi]])m.
 
* ''Ljubša mi je [[krivica]] kot nered.'' (o [[krivica|krivici]])
 
* ''Če jemljete življenje preveč resno, kje je njegova privlačnost.''
 
* ''Bodi celota ti [[cilj]], in ako celota postati sam ne moreš, kot člen vključi v celoto se vsaj.'' (o [[cilj]]u)
 
* ''[[Želja|Želje]] in ljubezen so krila za velika dela.'' (o [[želja|želji]])
 
* ''Človek mora neprestano verjeti, da je nedoumljivo doumljivo, sicer ne bi ničesar odkril.'' (o [[znanost]]i)
 
* ''Najtežje je to, kar bi pravzaprav moralo biti za nas najlažje: videti, kar leži pred nami.''
 
* ''Vse, kar se dogaja, je le [[simbol]].''
 
* ''Ni umetnost postarati se: umetnost je, kako to prenesti.''
 
== O njem ==
 
* Goethe je bil kot risar šušmar, kot znanstvenik fantast, četudi z genialno intuicijo. ([[Wolfgang Hildesheimer]])<ref>Wolfgang Hildesheimer, ''Mozart'', Založba obzorjaObzorja, Maribor 1984, str. 129.</ref>
 
== Viri ==