Svetost: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m + Pavel |
m →Navedki o njej: pp vir |
||
Vrstica 47:
:* Odločno hodite proti svetosti. Ne zadovoljite se s povprečnim krščanskim življenjem. Vaša pripadnost naj bo zlasti za vas spodbuda, da bi bolj ljubili Kristusa. (pridiga pri maši za bratovščine, 5. maj 2013)<ref>''Misli papeža Frančiška za vsak dan'', prevedel [[Anton Štrukelj]], Družina, februar 2014, stran 13.</ref>
:* Svetniki niso supermeni niti niso bili rojeni kot popolni. Podobni so nam, vsakemu izmed nas. So ljudje, ki so, preden so dosegli nebeško slavo, živeli normalna življenja z radostmi in bridkostmi, boji in upanji. Kaj je spremenilo njihova življenja? Ko so spoznali Božjo ljubezen, so ji sledili z vsem svojim srcem, brez zadržkov in hinavščine. /.../ Svetniki niso nikoli sovražili. Pomnite to dobro: ljubezen je od Boga; od koga potem prihaja sovraštvo? Sovraštvo ne prihaja od Boga, ampak od hudiča! In svetniki so se odmaknili od hudiča. /.../ Biti svet ni privilegij peščice, kakor če bi kdo podedoval veliko dediščino. V krstu smo vsi prejeli dediščino, da lahko postanemo svetniki. Svetost je poklic za vsakogar. Tako smo vsi poklicani, da hodimo po poti svetosti, in ta pot ima svoje ime in svoj obraz; obraz Jezusa Kristusa. On nas uči, kako postati svetnik. /.../ <small>[Svetniki]</small> nam pravijo: »Zaupajte v Gospoda, saj on ne razočara.« On nikoli ne razočara, je dober prijatelj, ki je vedno na naši strani. Skozi svoje pričevanje nas svetniki opogumljajo, naj se ne bojimo iti proti toku ali biti nerazumljeni ali zasmehovani, ko govorimo o njem ali evangeliju.<ref>papež Frančišek, ''[http://www.vatican.va/holy_father/francesco/angelus/2013/documents/papa-francesco_angelus_20131101_en.html Angelus, 1. november 2013]'', Vatican.va., pridobljeno 19. januar 2014.</ref>
* Današnji svet za svojo rešitev ne potrebuje veliko politikov, znanstvenikov in umetnikov, ampak potrebuje predvsem delavnih svetnikov. Vsak kongreganist <small><nowiki>[Marijine kongregacije]</nowiki></small> je torej najprej sam poklican k osebni svetosti. A biti svet sam zase ne zadostuje za tvorce novega rodu, ampak moramo hoteti pokristjaniti in posvetiti ves svet... Današnji čas, naša Mati Marija, sv. oče in naša nesrečna domovina pričakujejo od nas nenavadno veliko. Ali bomo odrekli svojo pripravljenost, bratje? Ali se bomo ustrašili teh velikih nalog? Slabi smo, a mogočno Mater imamo. Zato hočemo. Hočemo iz sebe izklesati svete katoličane, nepopustljive v načelih in delavne! ([[Lojze Grozde]])<ref>Lojze Grozde, ''Pesmi in proza'', zbral in uredil Anton Štrukelj, Družina, Ljubljana 2011, strani 232–233.</ref>
| |||