Max Frisch: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 9:
* ... pisatelj se boji čustev, ki niso primerna za objavo; potem čaka na svojo ironijo; ob svojih zaznavah se vprašuje, ali bi bile vredne opisa, in nerad doživi kaj takega, česar nikakor ne more izraziti z besedami. Ta pisateljeva poklicna bolezen naredi marsikoga za pijanca.<ref>Max Frisch, ''Montauk'', Študentska založba, Ljubljana 2011, str. 14.</ref>
* Slava? V nasprotju z uspehom ne naredi nikogar zavistnega.
* Poštenjak je človek, ki pride malo v zadrego, kadar mu rečeš, da je poštenjak.<ref>Prav tam, str. 49.</ref>
Vrstica 27:
* Bolj ko se staram, težje se prenašam, kadar ne delam.<ref>Prav tam, 117.</ref>
* Česar si ne moremo privoščiti, do tega nimamo pravice.
* Denar kot menjalno sredstvo; imaš ga ali pa ga nimaš, sicer pa to ni nikakršna tema. Važno je to: da nimaš dolgov.
* Ideja, da bi se morala plača odmerjati v skladu s potrebami, mi je tuja. Treba je pač živeti v skladu s svojimi prihodki.<ref>Prav tam, 125.</ref>
* Mislil sem, da za bogataše denar pač nima nobene vloge. V zadnjem času razumem: Biti bogat je zanje nekakšen poklic, naloga, in to ne majhna, nikakor niso brezskrbni.
* Česar nikoli nisem doumel v lastnem primeru: denar kot moč. Zame je ostalo pri tem: denar kot menjalno sredstvo. Pri tem nekaj ni prav, in kajpada vem, kaj ni prav. Neki mlajši prijatelj, ki ga zelo cenim, me poprosi za posojilo, vem samo, da potrebuje večje posojilo, in jaz mu ga lahko dam: brez obresti, zakaj to pač ne gre, da bi on prijatelj, moral delati zame, ki sem bogat. Ravno to pa delajo uslužbenci in delavci, ki jih ne poznam; drugače ne bi bilo obresti. To je tisto, kar ni prav.
* Kupuje si čevlje kot za stonogo.<ref>Prav tam, 130.</ref> (o [[w:Ingeborg Bachmann|Ingeborg Bachmann]])
== Viri ==
|