Redakcija: 21:32, 16. september 2014 uredi Janezdrilc (pogovor \| prispevki) Administratorji 3.887 urejanj m o vlogi Rimskokatoliške cerkve v času nacizma ← Starejše urejanje		Redakcija: 19:14, 23. julij 2015 uredi razveljavi Janezdrilc (pogovor \| prispevki) Administratorji 3.887 urejanj m prenos iz Wikipedije Novejše urejanje →
Vrstica 1: [[Slika:Albert Einstein Head.jpg\|thumb\|Albert Einstein]] '''[[:w:Albert Einstein\|Albert Einstein]]''', judovsko-nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, Združene države Amerike. 1879–1955. == Navedki == * ''Ne vem, s kakšnim orožjem bo bojevana tretja svetovna vojna, toda vem s čim bo četrta... palicami in kamni, palicami in kamni!'' (v pismu ameriškemu predsedniku [[Harry S. Truman\|Harryu Trumanu]] o grozeči [[tretja svetovna vojna\|tretji svetovni vojni]]) * ''Če se mnogi sramujejo že revnejše obleke in stanovanja, koliko več bi se jih moralo sramovati revnih idej in nazorov.'' * ''Kako žalostni časi, ko je lažje razbiti atom kot predsodek.''▼ * ''Teorije določajo, kaj lahko merimo.''▼ ▲* ''Kako žalostni časi, ko je lažje razbiti atom kot predsodek.'' * ''Nečesa sem se naučil v dolgem življenju: v primerjavi s svetom je vsa naša znanost primitivna in otročja, a je vseeno najdragocenejše, kar imamo.''▼ * ''Sam ne verjamem v kvantno mehaniko, ker ni skladna z idejo, da fizika predstavlja realnost v prostoru in času, kjer ni fantomskih vplivov na daljavo.''▼ ▲* ''Teorije določajo, kaj lahko merimo.'' * ''Najbolj nerazumljiva stvar na svetu je, da je svet sploh razumljiv.'' * ''Zdrav razum ni nič drugega kot skupek predsodkov, ki se naberejo v možganih pred osemnajstim letom starosti.''▼ ▲* ''Nečesa sem se naučil v dolgem življenju: v primerjavi s svetom je vsa naša znanost primitivna in otročja, a je vseeno najdragocenejše, kar imamo.'' * ''Če bi se res motil, bi bil en profesor povsem dovolj.'' (o knjigi, v kateri ga je 100 nacističnih profesorjev obtoževalo, da je njegova teorija relativnosti napačna)▼ * ''Gospod je vzvišen, ni pa zahrbten.''▼ ▲* ''Sam ne verjamem v kvantno mehaniko, ker ni skladna z idejo, da fizika predstavlja realnost v prostoru in času, kjer ni fantomskih vplivov na daljavo.'' * ''Verovanje v zunanji svet, ki je neodvisen od opazujočega subjekta, je temelj naravoslovnih znanosti.''▼ * ''Mladi imajo dandanes čudovite ideje, a jim ne verjamem niti besede.'' (po Heisenbergovem predavanju o načelu nedoločnosti leta 1927)▼ ▲* ''Zdrav razum ni nič drugega kot skupek predsodkov, ki se naberejo v možganih pred osemnajstim letom starosti.'' * ''Od vseh znamenitih ljudi je Marie Curie edina, ki je slava ni pokvarila.''▼ * ''Fizikalni pojmi so proste stvaritve človeškega duha in niso, kakorkoli že to zveni, enolično določeni z zunanjim svetom.''▼ ▲* ''Če bi se res motil, bi bil en profesor povsem dovolj.'' (o knjigi, v kateri ga je 100 nacističnih profesorjev obtoževalo, da je njegova teorija relativnosti napačna) * ''Dvoje je neskončno: univerzum in človeška neumnost. Ampak za univerzum še nisem popolnoma prepričan.'' * ''Pravo vrednost človeka spoznamo najprej, če preiščemo koliko in v kakšnem smislu se je rešil Jaza.''▼ ▲* ''Gospod je vzvišen, ni pa zahrbten.'' * ''Živiš lahko na dva načina. Lahko se pretvarjaš, kot da ni nič čudežno. Lahko pa imaš vse za čudež.'' (o [[sreča\|sreči]])▼ * ''Posedovanje čudovitih sredstev za produkcijo ni prineslo svobode, temveč skrb in lakoto.'' (o [[svoboda\|svobodi]])▼ ▲* ''Verovanje v zunanji svet, ki je neodvisen od opazujočega subjekta, je temelj naravoslovnih znanosti.'' * ''Ne verjamem v filozofskem pomenu besede v svobodo človeka. Vsakdo deluje ne le pod nasiljem od zunaj, temveč tudi iz notranjih nujnosti.'' (o [[svoboda\|svobodi]])▼ * ''Umetnost je preprosto izražanje najglobljih misli.'' (o [[umetnost]]i)▼ ▲* ''Mladi imajo dandanes čudovite ideje, a jim ne verjamem niti besede.'' (po [[Werner Karl Heisenberg\|Heisenbergovem]] predavanju o načelu nedoločnosti leta 1927) * ''Posedovanje sijajnih novih sredstev za produkcijo ni prineslo svobode, temveč skrb in lakoto.'' (o [[zgodovina\|zgodovini]]) * ''Užitek je molitev. Miloščina ni naslada.'' (o [[filozofija\|filozofiji]])▼ ▲* ''Od vseh znamenitih ljudi je [[Marie Curie]] edina, ki je slava ni pokvarila.'' * ''Če nameravaš opisati resnico, pusti eleganco krojaču.'' (o [[resnica\|resnici]])▼ * ''Imeli bomo usodo, ki si jo bomo zaslužili.'' (o [[usoda\|usodi]])▼ ▲* ''Fizikalni pojmi so proste stvaritve človeškega duha in niso, kakorkoli že to zveni, enolično določeni z zunanjim svetom.'' * ''Zdrav razum je skupek predsodkov, ki si jih človek nabere do osemnajstega leta.'' * ''Najbolj nerazumljivo pri vesolju je to, da je razumljivo.'' (o [[vesolje\|vesolju]])▼ ▲* ''Pravo vrednost človeka spoznamo najprej, če preiščemo koliko in v kakšnem smislu se je rešil Jaza.'' * ''Dokončni cilj vsake teorije je, da naredi neodpravljive osnovne elemente tako preproste in tako maloštevilne, kot je to le mogoče, ne da bi s tem žrtvovala ustreznost opisa kateregakoli izkustvenega podatka.''▼ : To navadno parafrazirajo v: ''Vse mora biti tako preprosto, kot je le mogoče, toda ne bolj.''▼ ▲ ''Živiš lahko na dva načina. Lahko se pretvarjaš, kot da ni nič čudežno. Lahko pa imaš vse za čudež.'' (o [[sreča\|sreči]]) * ''Življenje je kot vožnja s kolesom. Da bi ohranil ravnotežje, se moraš premikati.'' (o [[Življenje\|življenju]])▼ * ''Samo dve stvari sta neskončni: vesolje in človeška neumnost, ampak za vesolje nisem povsem prepričan.'' (o [[neumnost\|neumnosti]])▼ ▲* ''Ne verjamem v filozofskem pomenu besede v svobodo človeka. Vsakdo deluje ne le pod nasiljem od zunaj, temveč tudi iz notranjih nujnosti.'' (o [[svoboda\|svobodi]]) * Ko je revolucija <small>[nacionalsocializem]</small> prišla v Nemčijo, sem kot ljubitelj svobode upal, da bodo univerze to svobodo branile, saj sem vedel, da so se vselej hvalile s svojo zavezanostjo resnici; toda ne, univerze so takoj utihnile. Potem sem računal na velike izdajatelje časnikov, katerih ognjeviti uvodniki so svoj čas razglašali ljubezen do svobode. Vendar so bili, podobno kot univerze, v nekaj kratkih tednih utišani. Edino Cerkev se je neposredno upirala Hitlerjevi kampanji za utišanje resnice. Poprej me ni Cerkev nikoli posebej zanimala, zdaj pa občutim veliko naklonjenost in občudovanje, ker se je edino Cerkev pogumno in vztrajno zavzela za intelektualno resnico in nravstveno svobodo. Zatorej sem prisiljen priznati, da to, kar sem nekdaj preziral, zdaj brez pomisleka hvalim. (o vlogi [[Rimskokatoliška cerkev\|Rimskokatoliške cerkve]] v času nacizma)<ref>Albert Einstein, revija Time, 23. december 1940; v: Pierre Blet, ''Pij XII. in druga svetovna vojna'', Družina, Ljubljana 2001, stran 344.</ref>▼ ▲* ''Umetnost je preprosto izražanje najglobljih misli.'' (o [[umetnost]]i) ▲* ''Posedovanje ~~čudovitih~~sijajnih novih sredstev za ~~produkcijo~~proizvodnjo ni prineslo svobode, temveč skrb in lakoto.'' (o [[~~svoboda~~Industrializacija\|~~svobodi~~industrializaciji]]) ▲* ''Užitek je molitev. Miloščina ni naslada.'' (o [[filozofija\|filozofiji]]) ▲* ''Če nameravaš opisati resnico, pusti eleganco krojaču.'' (o [[resnica\|resnici]]) ▲* ''Imeli bomo usodo, ki si jo bomo zaslužili.'' (o [[usoda\|usodi]]) ▲* ''Najbolj nerazumljivo pri vesolju je to, da je razumljivo.'' (o [[vesolje\|vesolju]]) ▲* ''Dokončni cilj vsake teorije je, da naredi neodpravljive osnovne elemente tako preproste in tako maloštevilne, kot je to le mogoče, ne da bi s tem žrtvovala ustreznost opisa kateregakoli izkustvenega podatka.'' ▲:: To navadno parafrazirajo v: ''Vse mora biti tako preprosto, kot je le mogoče, toda ne bolj.'' ▲ ''Življenje je kot vožnja s kolesom. Da bi ohranil ravnotežje, se moraš premikati.'' (o [[Življenje\|življenju]]) ▲* ''Samo dve stvari sta neskončni: vesolje in človeška neumnost, ampak za vesolje nisem povsem prepričan.'' (o [[neumnost\|neumnosti]]) ▲* Ko je revolucija <small>[nacionalsocializem]</small> prišla v Nemčijo, sem kot ljubitelj svobode upal, da bodo univerze to svobodo branile, saj sem vedel, da so se vselej hvalile s svojo zavezanostjo resnici; toda ne, univerze so takoj utihnile. Potem sem računal na velike izdajatelje časnikov, katerih ognjeviti uvodniki so svoj čas razglašali ljubezen do svobode. Vendar so bili, podobno kot univerze, v nekaj kratkih tednih utišani. Edino Cerkev se je neposredno upirala Hitlerjevi kampanji za utišanje resnice. Poprej me ni Cerkev nikoli posebej zanimala, zdaj pa občutim veliko naklonjenost in občudovanje, ker se je edino Cerkev pogumno in vztrajno zavzela za intelektualno resnico in nravstveno svobodo. Zatorej sem prisiljen priznati, da to, kar sem nekdaj preziral, zdaj brez pomisleka hvalim. (o vlogi [[Rimskokatoliška cerkev\|Rimskokatoliške cerkve]] v času nacizma)<ref>Albert Einstein, revija Time, 23. december 1940; v: Pierre Blet, ''Pij XII. in druga svetovna vojna'', Družina, Ljubljana 2001, stran 344.</ref> * To je lestvica o sorazmerjih, ki naredi slabo težavno in dobro lahko (Er ist eine Skala der Proportionen, die das Schlechte schwierig und das Gute leicht macht). (o [[Zlati rez\|zlatem rezu]] v pusmu [[Le Corbusier]]u, 1946; v: ''Modulor'', 1953. * Verjamem v [[Spinoza\|Spinozovega]] boga, ki se odkriva v zakonitem sozvočju sveta, ne v boga, ki se ukvarja z usodo in početjem človeštva. (v odgovoru na telegramsko vprašanje rabija [[Herbert S. Goldstein\|Herberta S. Goldsteina]] (New York), 24. april 1929: »Ali verjamete v Boga? Stop Odvrnite s 50 besedami.« Einstein je odgovoril z le 25 (nemškimi) besedami. Zamisli boga Spinoze pogosto označuje kot [[panteizem]]. * Znanost brez vere je hroma, vera brez znanosti je slepa. (1940) == Viri == * [http://www.kvarkadabra.net/dailyquote/index.php?&page=1 Kvarkadabra - Zbirka citatov] {{Viri}} Vrstica 47 ⟶ 74: [[Kategorija:Matematiki]] [[Kategorija:Nobelovi nagrajenci]] [[Kategorija:Nemci]]

Albert Einstein: Razlika med redakcijama