Svetost: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m + slika |
m + Terezija Avilska |
||
Vrstica 76:
:* Posveti jih v resnici; tvoja beseda je resnica. Kakor si mene poslal na svet, sem tudi jaz njih poslal v svet, in zanje se posvečujem, da bi bili tudi oni posvečeni v resnici. ({{Bibl|Jn 17,17-19}})
* [[Terezija Avilska]]:
:* [[Zli duh]] veliko škoduje s tem, da dušam, predanim notranji molitvi, vceplja napačno mnenje o [[ponižnost]]i, da bi preprečil njen nagel razvoj. Dopoveduje nam, da smo prevzetni, da gojimo visoke želje, če hočemo posnemati svetnike in hrepenimo po [[Mučeništvo|mučeništvu]]. Prišepetava nam in nas prepričuje, da dela svetnikov pač moramo občudovati, ne smemo jih pa kot grešniki posnemati.<ref>sveta Terezija Avilska, ''Lastni življenjepis'', prevod [[Stanko Majcen]] (priredi [[Janez Zupet]]), Karmeličanski samostan Sora, Sora 1998, stran 79.</ref>
:* Poznam osebe, ki so v svojih delih svete in ki premorejo toliko, da se jih svet čudi. Toda, moj Bog, zakaj take duše kljub temu še leže na tleh? Zakaj še niso dosegle vrhunca popolnosti? Kaj je krivo? Kaj še zadržuje tiste, ki toliko storijo za Boga? Ah, zapletli so se v zanke [[čast]]i, in kar je najhuje, tega nočejo priznati. Včasih je kriv tudi zli duh, ki jim prišepetava, da so se dolžni braniti za svojo čast. Pri Bogu naj mi verjamejo, meni, mravlji, po kateri jim govori Gospod: če te gosenice ne bodo uničili, jim sicer ne bo snedla celega drevesa, ker bo še vedno ostalo nekaj najedenega listja – ostanki kreposti; a táko drevo ni lepo; ne uspeva in tudi drevesom poleg sebe ne dá uspevati; sad dobrega zgleda, ki ga táko drevo obrodi, ni zdrav in trpežen.<ref>Prav tam, stran 203.</ref>
== Viri ==
| |||