Pavel Turner

slovenski vzgojitelj in publicist

Pavel Turner, slovenski mecen, publicist in vzgojitelj, 1842–1924.

Portret
Rojstvo 21. januar 1842({{padleft:1842|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:21|2|0}})
Planica[d]
Smrt 25. september 1924({{padleft:1924|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:25|2|0}}) (82 let)
Maribor
Državljanstvo  SHS
 Avstro-Ogrska[d]
 Avstrijsko cesarstvo[d]
Poklic publicist
Pokopan Pobreško pokopališče

Navedki uredi

  • Kdor resno razmotruje našo zgodovino, naš napredek zadnjih 40 ali 30 let se pač more z veseljem prepričati, da smo mnogo dosegli. Kdo pa more pokazati naroda kateri bi bil jednako našemu, v jednakih razmerah v tako kratki dobi jednako napredoval, svojo narodnost, svoje slovstvo, svojo politično veljavo jedanko razvil? - V političnem pomenu besede slovenskega naroda kar bilo ni: živel je svoje fizično življenje svetu nepoznan. Naše slovstvo? - Ni ga bilo, in resnico je govoril oni nemški mož, ki se nam je rogat, da vso našo literaturo v svoj robec zavije. - Ne vem. zakaj bi se kdo hudoval na ta porogljivi izrek. - nasprotno: spominjajmno se ga zdaj le z veseljem in hvaležnim ponosom! Postali smo od tedaj premožnejši: iz najskromnejšega početka se naša literatura od dne do dne lepše razvija in razevita, danes se piše v olikani slovenščini že o vsakterih vedah in umetnostih... Ako uvažujemo vse te razmere, reči smemo: ni še bilo slavnejše dobe slovenske, nego je naša. Bodimo je radi, veselimo se, da v nji živim, da smo sotrudniki njene slave, narodnega preporoda, na izgled in v spodbuju našim potomcem. Ta optimizem ni pretiran, dasi vsakteri zaveden Slovenec ve in vidi, kako daleko smo še od zaželjenega cilja, koliko velikanskih težav in zaprek nas še loči od njega, koliko bridkosti in trpljenja še imamo prenašati; ta optimizem nas tudi nema mamiti v kakšno brezbrižno zadovoljnost, temveč ima netiti v nas neugasljiv ogenj ustrajno pogumnega navdušenja k težavnemu delu in boju za narodne svetinje, za narodne pravice, za narodni napredek in pravo narodno slavo: ima nas naudajati s krepko nado in trdnim prepričanjem, da naši napori neso in ne bodo zastonj, temveč deležni zaželjenega in zasluženega uspeha.

Viri uredi