Pavel Grošelj, slovenski naravoslovec in kulturni delavec, 1883–1940.

Portret
Rojstvo 9. februar 1883({{padleft:1883|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:9|2|0}})
Ljubljana
Smrt 26. januar 1940({{padleft:1940|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:26|2|0}}) (56 let)
Zagreb[d]
Državljanstvo  Kraljevina Jugoslavija[d]
 Avstro-Ogrska[d]
Poklic biolog, literarni zgodovinar, fizik, matematik
Pokopan Centralno pokopališče Žale
uredi
  • Ko prebiram lepi katalog, ki ga je sedem učenjakov sestavilo za dražbo mecklenburške zbirke, ter srečavam v njem imena najraznovrstnejših narodov in plemen, ki so v pradavnini živela ter se kretala po Evropi, tedaj mi oko nehote išče ime mojega naroda, ki je bil poldrug tisoč let lastnik in čuvar teh bajnih zakladov. Zaman! Nekje je sicer zapisano ime kraljevine, nekje tudi ime upravne edinice, v kateri leže danes njih najdišča, o narodu samem pa niti besedice. Kot da smo srednjeafriško pleme, ki nima svojega narodnega imena, temveč samo biološki naziv, kakor ga ima kaka pasma vijolic ali kuncev. Morda pa so nas zamolčali iz obzirnosti. Ali naj ves svet izve za naše ponižanje? Ali naj res izve, da živi v kulturni Evropi narod, ki je bil lastnik in čuvar tega bogastva dljè, kot je trajala hallstattska in keltska doba skupaj, ki je poldrug tisoč let pomagal vzdrževati na tem ozemlju štiritisočletno zvezanost indoevropske kulture in civilizacije ter jo tudi uspešno branil s svojo krvjo: pa je šel in je kot Ezav za skledo leče prodal svoje prvenstvene pravice nad zakladi, ki so vzrastli iz njegove zemlje in bili v njej zakopani. (o dražbi mecklenburške zbirke v New Yorku in Slovencih)[1]