Josipina Urbančič - Turnograjska

Josipina Urbančič Turnograjska, slovenski pesnica in pisateljica, 1833–1854.

Rojstvo	Josepha Constantia Anna Urbantschitsch 9. julij 1833({{padleft:1833|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:9|2|0}}) Preddvor
Smrt	1. junij 1854({{padleft:1854|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:1|2|0}}) (20 let) Gradec
Psevdonimi	Turnograjska
Državljanstvo	Avstrijsko cesarstvo
Poklic	skladateljica, pisateljica, pesnica
Pokopan	Friedhof St. Leonhard

Navedki

• Slave dan je veselo zabliščal. Njeni sinovi hite ji vsak svoj davek prinesti, vsaki ji hoče po svoji moči pokazati, da je nje vreden sin. In zakaj bi njene hčere ravno tiste želje ne imele? Ta misel je vzrok, da sem tudi jaz poskusila kaj v milem svojem jeziku pisati.

• Zmeraj krasna si narava.

• Če posameznik izraža ljubezen do slovenskega jezika, posredno na ta način izraža tudi ljubezen do slovenskega naroda.

• O da bi naša mlada 'Slava' razcvetela se tako, ko se nje sestra, slavna Gerčka, da bi šinel u nje spijoče sinove 'žarek nebeški', da bi se zavedali svojih moči, svoje naloge, da bi u bratskoj slogi se zbližali bolj - dovršenosti cilju svetomu! To moja želja, to želja vsakoga pravoga 'slavjana'!

• Lepo bi bilo, če bi Vi še druge slovenske in sploh slovjanske pesmice prestavili, in jih v časopisje dali, da bi Nemcem in nasprotnikom pokazali, kako bogata je poezija Slavjana. Ali bi se nekatere Prešernovih pesmi ne dale tudi prestaviti? (v pismu Lovro Tomanu)

• Kako veselje mi je bilo pri ljudeh, ki cenijo slovenski jezik, ki spoštujejo in zastopijo dela sinov naše 'Slovenije', ki čutijo z vašimi pesmicami, z vami, z menoj. In kaj smo delali? Brali smo in si eden drugimu tožili čez zateranje uboge 'Slave' in čez napihovanje nemškutarjev v Ljubljani. Pač hudo se tam Slavi godi!

• Namesto toga pak zmiraj moramo z žalostnim sercem gledati, kako malo še razumejo Slovenci 'kako i kam'! Kradejo si sami srečno napredovanje, jedni o nerazumlenju svoje naloge, drugi o sebičnosti itd.! Žalostno mi serce, da mi ta zavest, da jo moram izreči! Ali tako je! Manjka jim še 'žarka iz neba'! Bog naj jim ga da! Da bi se mogli spolniti moji 'uzori' zastran 'Slavjanov' - drugače bi bilo.

• Svobode ni, če je ni za vse.
  In prav zadnji med vsemi ji dajo pravi pomen.

O njej

• Kdor dušno živi, ne umrje! (napis na njenem nagrobniku)

• Njena ­evropska izobrazba je ni odtrgala od njene narodnosti in dasi čisla tuje literature, piše v narodnom jeziku. Ta pojav je redek v njenem kraju. (zapis v petrograjskem časopisu Severnaja zvezda leta 1852)

• Lepa zvezda je bila prisijala na naše obnebje, prijazno je svetila, nadepolne žare razlivala. Veseli smo jo gledali in se je radovali, — ali Bogu bodi potoženo— naša mila danica je prerano ugasnila: Josipine Turnogradske ni več. (Jožef Muršec, slovenski duhovnik in narodni buditelj)

• Tako za Tabo, draga Josipina!
  prerano, ah! cvetica ljubezniva,
  žaluje draga Tvoja domovina.
  
  Ostala večno boš nepozabljiva
  v spominu vsakega Sloven'je sina.
  Naj tihi mir Tvoj mladi grob pokriva! (Josip Stritar, slovenski pisatelj)

• Je bila prva in prava Slovenka in da vsekakor zaslužijo njene čednosti in znanosti, da se ohranijo zarodu in zarodom, ki pridejo za nami. (Janez Trdina, slovenski pisatelj)

• Pisateljica poudarja moč narodov, ljubezen do domovine, spoštovanje do slovenskega jezika, željo po svobodi vsakega človeka ter moč in sposobnosti posameznika, ob tem pa se zaveda, da posameznik s svojim načinom življenja vpliva na oblikovanje nacionalne identitete, zato si nikoli ne sme dovoliti pasivnosti. (Mira Delavec Touhami, literarna zgodovinarka in pisateljica)