Jakob Mlajši

krščanski svetnik

Jakob Mlajši, apostol Jezusa Kristusa in prvi voditelj krščanske Cerkve v Jeruzalemu, mučenec in svetnik, † 43 ali 44.

Portret
Rojstvo domnevno 1. stoletje
Smrt cca. 62
Jeruzalem[d]

Navedki uredi

  • Čista in neomadeževana pobožnost pred Bogom in Očetom je to: skrbeti za sirote in vdove v njihovi stiski ter se ohraniti neomadeževan od sveta. (Jak 1,27)
  • Kaj pomaga, moji bratje, če kdo pravi, da ima vero, nima pa del? Mar ga lahko vera reši? Če sta brat ali sestra gola in jima manjka vsakdanje hrane, pa jima kdo izmed vas reče: »Pojdita v miru! Pogrejta se in najejta!« a jima ne daste, kar potrebujeta za telo, kaj to pomaga? Tako je tudi z vero, če nima del; sama zase je mrtva. (Jak 2,14-17)
  • Vsakršna živalska narava – zveri, ptice, plazilci in morske živali – se človeški naravi daje ukrotiti in ta jo tudi res ukroti, le jezika ne more ukrotiti noben človek; nestanovitno zlo je in poln smrtonosnega strupa. Z njim hvalimo Gospoda in Očeta in z njim preklinjamo ljudi, ki so ustvarjeni po Božji podobnosti. Iz istih ust prihajata blagoslov in kletev. Moji bratje, to se ne sme tako goditi. (Jak 3,7-10)
  • Podvrzite se Bogu, hudiču pa se uprite in bo od vas pobegnil. (Jak 4,7)
  • Poslušajte torej vi, ki pravite: »Danes ali jutri odpotujemo v to in to mesto; tam bomo ostali eno leto, trgovali in zaslužili,« a sploh ne veste, kaj bo jutri. Kaj je vaše življenje? Dim ste namreč, ki se za kratek čas pokaže in nato izgine. Rajši recite: »Če bo Gospod hotel, bomo živeli in delali to ali ono.« (Jak 4,13-15)
  • Če kdo med vami trpi, naj moli. Če je kdo dobre volje, naj pôje hvalnice. Če je kdo med vami bolan, naj pokliče starešine Cerkve in naj nad njim molijo ter ga v Gospodovem imenu pomazilijo z oljem. (Jak 5,13-14)

Navedki o njem uredi

  • »Elija je bil človek kakor mi in podvržen istim strastem kakor mi«, pravi sveti [Jakob], da bi odvrnil kristjane od te krive predstave, ki nas sili, da zavračamo zgled svetnikov, ker ne gre v sklad z našim stanjem. »To so bili svetniki,« govorimo, »to ni za nas.« (Blaise Pascal premišljuje Jak 5,17)[1]

Viri uredi

  1. Blaise Pascal, Misli, prevedel Janez Zupet, Mohorjeva družba, Celje 1980, misel 868.