Franc Dolinar, slovenski rimskokatoliški duhovnik in cerkveni zgodovinar, 1915-1983.

Rojstvo 28. april 1915({{padleft:1915|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:28|2|0}})
Ljubljana
Smrt 23. oktober 1983({{padleft:1983|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:23|2|0}}) (68 let)
Rim[d]
Državljanstvo  SFRJ
 Avstro-Ogrska[d]
Poklic duhovnik, cerkveni zgodovinar
uredi
  • Kot zel urok pa vse politično življenje Slovencev spremlja pomanjkanje čuta za pomen državnih struktur, za javnopravne in državnopravne elemente narodovega organizma. To dokazuje zgodovina prav do današnjih dni, celo vprav še v naših dneh.[1]
  • Slovenska zgodovina bi bila manj nesrečna, če bi Slovenci imeli pogum do identitete.[1]
  • V politični strategiji moremo Slovenci imeti samo en cilj, neodvisno slovensko državo. V tem pomenu je samo in zgolj samoslovenska res slovenska politika.[1]
  • Očetom, ki so nam v letu 1918 izbojevali svobodo, čeprav ne v polni meri, moramo biti prepričano hvaležni; brez njih dejanja tudi njih sinovi ne bi mogli slovenskega problema bolj globoko in jasno spoznati. Odgovornost za prihodnja pokolenja pa nalaga vsem kritično presojo naše zgodovine.[1]
  • Narod, ki ni zmožen živeti iz svoje bistvene in bitne politične ideje, je obsojen na smrt. Če se to zgodi v sladkem umiranju samoprevare, potem bo tudi njegov nejunaški konec zaznamovan s sramoto.[1]
  • Slovenci imamo svojo magno charto v samodržavno zedinjeni Sloveniji. Naši predhodniki v letu 1848 so jo uvideli z jasnovidnostjo mladih src. Kadarkoli v poznejši zgodovini nismo znali ohraniti primata slovenski državni misli, smo zmerom morali pozneje obžalovati svojo nezvestobo.[1]