Odpre glavni meni

Arthur Schopenhauer, nemški filozof, 1788–1960.

Portret
Rojstvo 22. februar 1788({{padleft:1788|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:22|2|0}})
Gdansk[d]
Smrt 21. september 1860({{padleft:1860|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:21|2|0}}) (72 let)
Frankfurt na Majni[d]
Državljanstvo War ensign of the German Empire Navy 1848-1852.svg Nemška zveza[d]
Poklic univerzitetni profesor, filozof, pisatelj, muzikolog, prevajalec
Pokopan Frankfurt Main Cemetery
Podpis Arthur Schopenhauer Signature.svg

NavedkiUredi

  • Bogastvo je podobno morski vodi; čim več je pijemo, tem bolj smo žejni.
  • Kar pripoveduje zgodovina je le dolgotrajen, težak in zmeden sen, sen človeštva.
  • Več bolečin povzroči misel na smrt kot sama smrt.
  • Smrt je genij, ki daje navdih filozofu ... Če ne bi bilo smrti, človek ne bi filozofiral.
  • Egoizem vzbuja takšno grozo, da smo izumili vljudnost, da ga skrijemo; vendar predira vse zastore in se izdaja ob vsakem srečanju.
  • Hrup je najpomembnejša oblika motenja. To ni le trenutna prekinitev, temveč tudi trganje misli.
  • Ko se odpravljamo na življenjsko pot, je najpomembnejše, da se oskrbimo z dobro mero odrekanja.
  • Poročiti se pomeni zmanjšati pravice enega in podvojiti dolžnosti drugega.
  • Človek lahko naredi, kar hoče, vendar ne more si želeti, kar hoče.
  • Javnost je tako neumna, da rajši bere novo kot pa dobro.[1]

ViriUredi

  1. Arthur Schopenhauer, Rtvslo.si, pridobljeno 25. junij 2018.